Zdravo! > Že kake 3 leta ne hodim več na predavanja. To, da nekomu dam > prostovoljno jurja v zameno za zapiske, se mi zdi čisto v redu - no, saj > ne nujno jurja, lahko tudi čokolado, lahko pa tudi "hvala". Se mi zdi, > da daš na ta način tistemu, pri kateremu si si zapiske izposodil, vsaj > vedeti, da ti to ni nekaj samoumevnega, da ti doma služiš keš (kot > recimo jaz), medtem ko on prepisuje s table; da ceniš njegov trud. Drugo > je, ko nekdo za svoje študentske "usluge" zahteva denar. No, pa tudi če > ga, konec koncev je to njegova izbira - zahteva pač določen znesek za > delo, ki ga je opravil. Nihče pa ni dolžan tega kupiti. It's a free > country, right?
No, samo jaz tu vidim razliko. Ce ti on da zapiske in se mi potem ti zahvalis s tem, da mu nekaj podaris (pir, denar ...) je iz mojega zornega kota cisto drugace, kot ce mu ti moras placati, da ti on proda zapiske. Ker pri prvem nacinu da zapiske in nic ne pricakuje (direktno) v zameno, v drugem nacinu pa jih da le, ce dobi kaj v zameno. Tu je meni velika razlika. In jaz verjamem, da moramo biti studentje solidarni med seboj - in solidarnost pomeni prvi nacin. To, da ti nekdo proda zapiske, ni solidarnost. Saj nikogar sedaj ne prepovedujem prodajati zapiske, ampak ravno spodbujal pa tega ravno ne bi. Torej ce bi kdo od tistih, ki so pisali zapiske napisal, da le pod pogojem, ce bi se mu placalo, bi se potem pogovarjali. Ampak vnaprej ... ni mi vsec. Verjamem, da solidarnosti med ljudmi ne gre nadomestiti z nekimi racunicami in da se veliko vec imas od nje, kot ce bi jo zamenjal za denar. Mitar
