Ne bo škodilo, če preberete prilogo iz statuta. :)
Ker sem očitno funkcionalno nepismen in na strani od frija ne najdem ma
totalno nič, bi bil hvaležen, če kdo izbrska:
- celoten študijski program
- učni načrt (za tega ne vem, če je javen, upam da je)
- izpitni pravilnik FRI
lp,
n
A. Preverjanje znanja
128. člen
Oblike preverjanja znanja so: _izpiti, kolokviji, seminarske naloge in
naloge na vajah, nastopi ter predstavitve umetniških in drugih del_.
a. Izpiti
129. člen
Izpit je redna oblika preverjanja znanja. Izpit se lahko opravlja za
posamezen predmet ali za več predmetov skupaj (skupinski izpit).
Pri izpitu se preverja znanje snovi, ki jo za posamezni predmet določa
učni načrt.
Izpiti so: ustni, pisni ter pisni in ustni.
Če je določeno s študijskim programom, ima izpit tudi praktični del.
130. člen
Izpit ocenjuje posamezni izpraševalec ali izpitna komisija.
Izpit se opravlja pred komisijo, kadar je tako določeno s tem statutom
ali s študijskim programom.
Izpraševalec ali član izpitne komisije je lahko samo učitelj z veljavno
habilitacijo.
c. Način opravljanja izpitov
132. člen
Ustni izpit se opravlja v obliki osebnega pogovora izpraševalca s
kandidatom.
_Ustni izpit je javen._
Ocena ustnega izpita se razglasi na dan opravljanja izpita.
133. člen
Pisni izpit se opravlja v obliki klavzurne naloge. Pisni izpit traja
najmanj eno in največ štiri šolske ure.
_Seznam kandidatov z izpitnimi ocenami mora biti* *ob upoštevanju
predpisov o varstvu osebnih podatkov* *objavljen najkasneje sedmi
delovni dan po opravljanju izpita._
Kandidat ima pravico vpogleda v svoj popravljeni in ocenjeni pisni
izpitni izdelek, iz katerega _mora biti razvidna ocena odgovorov na
posamezna vprašanja_.
134. člen
Izpit se opravlja kot pisni in ustni v obliki klavzurne naloge in
osebnega pogovora z izpraševalcem. Uspešno opravljeni pisni del izpita
je pogoj za opravljanje ustnega dela izpita.
Ustni in pisni del tvorita celoto, ki se lahko oceni z enotno ali
ločenima ocenama.
135. člen
Če se izpit opravlja kot pisni in ustni, se razpored ustnih izpitov
objavi hkrati z rezultati pisnega dela izpita. Ustni del izpita se mora
začeti najkasneje sedmi delovni dan po opravljanju pisnega dela izpita,
s tem da morajo imeti kandidati, ki so uspešno opravili pisni del
izpita, njegov ustni del najkasneje v dveh tednih po začetku ustnega
dela izpitov.
Izpitni pravilnik članice lahko določi pogoje, pod katerimi lahko
izpraševalec in kandidat sporazumno določita datum opravljanja ustnega
dela izpita.
136. člen
Skupinski izpit lahko obsega največ tri predmete.* *
Skupinski izpit se opravlja iz vseh predmetov skupine na isti dan.
Skladno s študijskim programom se lahko skupinski izpit oceni s skupno
oceno ali z ločenimi ocenami za posamezne predmete, ki sestavljajo izpit.
Skupinski izpit je opravljen, ko je kandidat uspešno opravil izpite iz
vseh predmetov skupinskega izpita.
d. Pogoj za pristop k izpitu
137. člen
Študent lahko pristopi k izpitu iz posameznega predmeta po koncu
predavanj iz tega predmeta, če izkaže, da je _izpolnil obveznosti,
predpisane za ta predmet s študijskim programom_.
e. Ocenjevanje izpitov
138. člen
Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami:
10 – (odlično: izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami),
9 – (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami),
8 – (prav dobro: solidni rezultati),
7 – (dobro: dobro znanje, vendar z večjimi napakami),
6 – (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem),
5 – 1 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem).
Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično
(10).
f. Izpitni roki
139. člen
Izpiti se opravljajo v izpitnih rokih.
Izpitni roki so redni in izredni.
140. člen
Redna izpitna obdobja so zimsko, spomladansko in jesensko.
Redni izpitni roki se določijo z vsakoletnim delovnim načrtom članice v
okviru izpitnih obdobij, ki jih vsako leto določi senat univerze s
študijskim koledarjem.
Izpitni roki morajo biti razporejeni tako, da so za vsak predmet
predvideni vsaj trije izpitni roki v študijskem letu, in sicer v času od
konca predavanj iz posameznega predmeta do konca roka za vpis v
naslednji letnik.
Če je glede na naravo predmeta mogoče opravljati izpit samo enkrat na
leto ali če je opravljanje izpita zvezano z izrednimi materialnimi
stroški oziroma je vezano na sodelovanje tretjih oseb, se lahko s
študijskim programom določi, da se opravlja izpit samo enkrat v
študijskem letu.
141. člen
Izredni izpitni roki so izpitni roki izven izpitnih obdobij. Na izrednem
izpitnem roku lahko opravljajo izpite absolventi, študentje izrednega
študija in kandidati, ki nimajo statusa študenta. Po dogovoru z
izpraševalcem lahko izjemoma opravlja izpit v izrednem izpitnem roku
tudi študent rednega študija, ki je končal predavanja iz predmeta, ki je
predmet izpita.
Ne glede na določilo prvega odstavka tega člena lahko opravlja izpit po
dogovoru z izpraševalcem v izrednem izpitnem roku redni študent, ki ima
status študenta-športnika, status študenta-priznanega umetnika in status
študenta s posebnimi potrebami.
Način določanja izrednih izpitnih rokov se določi z izpitnim pravilnikom
članice.
142. člen
Razporeditev izpitov se opravi po posameznih dnevih v skladu z izpitnim
pravilnikom članice.
Pri razporedu je treba upoštevati, da _študent ni dolžan opravljati na
isti dan več kot*/ /*enega izpita_.
Razpored izpitov je obvezen za študente in za izpraševalce.
143. člen
Izpiti na podiplomskem študiju se opravljajo v rokih, ki niso nujno
vezani na izpitna obdobja. Okvirno se določijo s pravili članice.*/ /*
Če s pravili članice ni drugače določeno lahko opravlja študent
podiplomskega študija izpit na dan, ki ga sporazumno določita
izpraševalec in kandidat.
g. Prijava in odjava izpita
144. člen
Prijavljanje in odjavljanje izpitov uredijo članice z izpitnimi pravilniki.
Rok za prijavo na izpit ne sme biti daljši od šestih tednov in ne krajši
od treh dni pred začetkom izpitnega roka.
Če študent zaradi višje sile ne pristopi k izpitu in izpita pravočasno
ne odpove, se šteje, da je izpit pravočasno odjavil.
h. Predčasno opravljanje izpitov
145. člen
Predčasno opravljanje izpitov lahko dovoli dekan na prošnjo študenta, če
so podani opravičeni razlogi (odhod na študij ali študijsko prakso v
tujino, hospitalizacija v času izpitnega obdobja, porod, /aktivna/
udeležba na strokovni ali kulturni prireditvi oziroma vrhunskem športnem
tekmovanju ipd.) in če glede na uspehe prosilca v preteklem študiju
oceni, da je tako dovoljenje smotrno.
i. Pritožba zoper oceno
146. člen
Študent, ki meni, da je bil na izpitu krivično ocenjen, lahko prvi
naslednji delovni dan po koncu ustnega izpita ali tri delovne dni po
objavi izpitnega rezultata pisnega izpita pri dekanu vloži pritožbo
zoper izpitno oceno.
Dekan prvi delovni dan po prejemu pritožbe imenuje tričlansko komisijo,
ki je ne more voditi izpraševalec, zoper katerega oceno se je kandidat
pritožil.
Če je vložena pritožba zoper oceno pri ustnem izpitu, komisija prvi
delovni dan po svojem imenovanju ponovno izpraša in oceni kandidata.
Če je vložena pritožba zoper oceno pri pisnem izpitu, komisija prvi
delovni dan po svojem imenovanju pregleda in ponovno oceni kandidatov
izpitni izdelek.
Kadar je izpit pisen in usten, se lahko kandidat pritoži tudi samo zoper
oceno pisnega ali ustnega dela izpita.
_Zoper oceno komisije ni pritožbe._
j. Ponavljanje izpita
147. člen
Študent, ki izpita ni opravil uspešno, lahko izpit ponavlja. Če ni s tem
statutom drugače določeno, _lahko študent izpit ponavlja štirikrat_. Za
ponavljanje se ne šteje ponovno opravljanje izpita na temelju uspešne
pritožbe zoper izpitno oceno.
Ponavljanje izpita je mogoče v istem izpitnem obdobju, s tem da mora med
neuspešno opravljenim izpitom in njegovim ponavljanjem miniti več kot 14
dni .
148. člen
Komisija za študijske zadeve članice ali drug organ, določen z izpitnim
pravilnikom članice, lahko študentu na njegovo prošnjo dovoli šesto
opravljanje izpita.
Če je študent ponovno vpisan v isti letnik, se šteje, da posamezni izpit
iz tega letnika opravlja prvič, ko po ponovnem vpisu prvič pristopi k
temu izpitu, ne glede na to, ali je ob prvem vpisu v ta letnik k temu
izpitu že pristopil.
149. člen
Študent četrtič, petič in šestič opravlja izpit pred komisijo, ki jo
sestavljata najmanj dva člana.
Stroške opravljanja teh izpitov je študent dolžan poravnati po veljavnem
ceniku.
k. Ostale oblike preverjanja znanja
150. člen
Za ostale oblike preverjanja znanja se smiselno uporabljajo določila
tega statuta o izpitih, če ni drugače določeno z izpitnim pravilnikom
članice.
Mitar wrote:
Zdravo!
wtf :) Kako si se pa do tega dokopal? S katerimi tremi kliki, jaz sem
iskalnik uporabil, pa ni nič našel. Sicer pa nevem če je tole ravno
študijski program. Kajti v statutu univerze je opredeljeno, da za
posamezni predmet članica(fakulteta) predpiše okivir in potrebna
preverjanja (ki so lahko izpit, zagovor, seminarska naloga, vaje). Zdej
tu ni nikjer opredeljeno kaj točno se pri predmetu počne, katere so
vaje, katera orodja se uporablja itd.
To si dobro opazil. Verjetno bi bilo prav, ce bi od fakultete to zahtevali.
Mitar
__________ NOD32 2087 (20070301) Information __________
This message was checked by NOD32 antivirus system.
http://www.eset.com
