Predvsem me mucijo metode. Razmisljam: ce napisem "glavno" proceduro
(ala. objekt) in iz nje klicem, ko rabim, "podprocedure" (ala.
metode). V koncni fazi je to podobno objektnemu programiranju ali
gresim?
Po mojem si zgresil (ce gresis ne vem). Kot je Jure napisal, se metode objektov (razredov) drzijo podatkov. Ce pa ti naredis eno "main" metodo in iz nje klices druge metode, potem te metode naceloma ne bodo imele dostopa do podatkov tvoje metode (prenasat jih bos moral kot argumente metodam). Ok, v nekaterih jezikih seveda lahko uporabis svoje "podprocedure", vendar si predstavljaj, kako grozna bo ta stvar izgledala v realnosti. Poleg tega te podprocedure (ce se prav spomnim) niso vidne izven tvoje "main" funkcije...
Poleg tega ti objektno programiranje omogoca se:
1. Dedovanje: zacnes z razredom (pazi, objekt je instanca razreda!) PrevoznoSredstvo (temu lahko obesis neke osnovne lastnosti). Potem pa te lastnosti samo nadgradis, ko definiras razreda OsebnoVozilo in TovornoVozilo. Metode iz PrevoznegaSredstva se prenasajo skladno z njihovimi definicijami.
2. Definicija vmesnika: vsak razred na pregleden nacin definira, kaj se z njim lahko pocne od zunaj (seznam metod, ki jih uporabniki lahko klicejo). Same implementacijske pa so (lahko) skrite ocem uporabnikov.
3. Veliko preglednejse programiranje.
Predvidevam, da bi se naslo se kaj, kar bi govorilo v prid objektnemu programiranju.
lp,
Gregor
_______________________________________________ lugos-prog mailing list [email protected] http://liste2.lugos.si/cgi-bin/mailman/listinfo/lugos-prog
