On 22/09/05 12:06 +0200, Ales Casar wrote: > On Mon, 19 Sep 2005, Domen Puncer wrote: > > > V Linuxu imajo procesi 3 GB naslovni prostor (s 4/4 split kernel patchem > > tudi 4 GB). Glede na to, da je sizeof(void*) == 4, kaj dosti vec ne more > > biti neposredno dostopnega. > > Od tukaj obravnmavanih arhitektur velja to samo za i386, ne pa tudi za > x86_64 in alpha. Sicer pa za ta del sem vedel.
Aha, za 32-bitne (IOW. sizeof(void*) == 4) arhitekture. > > > Ce te je pa zanimalo kako lahko tvoj program zasede vec, kot imas > > virtualnega pomnilnika; je pa to zato, ker tisti pomnilnik se ni > > "zaseden". Na vsako stran napisi kaj, pa ne bos prisel dlje od realne > > velikosti. > > Hmm, to je pa zdaj malo cudno. Ce ti malloc uspesno vrne nek pomnilnik, je > tisti pomnilnik tvoj in lahko zz njim pocnes kar hoces. Kaj se bo zgodilo > potem, ce ga bo zmanjkalo nekje sredi tvojega pisanja po njem? OOM ;-) Ja, po moji interpretaciji je nazalost prevec buggy programov, in je to uspesno. > > > Mislim da se to obnasanje da nastaviti z /proc/sys/vm/overcommit* > > Sem malo pogledal to. Nenavadno. Se vedno pa ne vem, od kod tisti omejitvi > okrog 500 GB na x86_64 in 4 TB na alpha. In zakaj se z vecimi malloci da > zaseci vec (tudi 1000x vec) prostora kot z enim mallocom? Umm... brez idej. poslji na lkml ([email protected]), in opisi prakticni primer za katerega ne dela? _______________________________________________ lugos-prog mailing list [email protected] http://liste2.lugos.si/cgi-bin/mailman/listinfo/lugos-prog
