On Sat, 7 Oct 2000, Metod Kozelj wrote:
> On Sat, 7 Oct 2000, Alen Salamun wrote:
> > Se priklapljamo "V" internet ali "NA" internet?
> > Se program namesca "V" OS ali "NA" OS?
> Ali se zavedas, da bos s temle mailom ponovno obudil sveto vojno?
> ...
> Pred nekaj meseci je bila besna debata okoli V/NA internet in V/NA
> racunalnik. Pa brez konsenza.
Res je. Če poskusim povzeti zgodbo do tod, kolikor jo sam razumem:
1. Argumenti zagovornikov "na" se v splošnem prej ali pozneje reducirajo
na dejstvo, da a) večina v pogovoru uporablja to varianto, torej mora
biti po nekakšni "pravici močnejšega" pravilna; in b) da se v
angleščini pravi "on the Internet", "on the computer" ipd.
Ad a) Argument nevede privzema, da je naša slovnica deskriptivna
in ne preskriptivna, kar je nekaj, glede česar se slovničarji sami še
niso zedinili. Sama množičnost rabe ni še nikakršno zagotovilo za
pravilnost. Za zgled: pred petnajstimi leti so bolj ali manj vsi
namesto tiskanja uporabljali izraz printanje. Čisto resni ljudje so
povsem resno zatrjevali, da je tako prav, ker je tiskanje že nekaj
drugega - nekaj pač, kar počenjajo v tiskarnah - to z računalniki je pa
printanje. Danes so printerji in printanje zdrsnili v kategorijo "nižje
pogovorno" in še tako zanikrna publikacija si jih ne upa več natisniti.
Ad b) Predložne zveze niso nekakšna invarianta, ki bi se pri zamenjavi
jezika ohranjala. Navedemo lahko še nekaj zgledov - v poljščini denimo
pišejo izključno "w internecie", v češčini pa pretežno "na internetu" -
pa s tem še vedno ne bomo dokazali, kako je prav v slovenščini.
2. Argumenti zagovornikov pisave "v" večinoma niso drugega kot ovračanje
argumenta b) nasprotne strani: trdijo, da so predložne zveze nekaj,
česar ne moremo nekritično presajati iz jezika v jezik, ampak moramo
pri tem upoštevati zakonitosti ciljnega jezika.
Dejstvo, da so jezikoslovci in jezikovno bolj razgledani večinoma na
tej strani, daje tej varianti določeno težo, priznam pa, da sem doslej
zaman čakal, da bo kdo natančno in sistematično navedel, natančno
katere zakonitosti slovenščine vodijo do te rešitve.
Dokler mi kdo ne da kakšne boljše rešitve, bi se ravnal po kmečki pameti:
Jeseni, ko NA senožeti pade slana in je otavec V seniku, živina pa V
hlevu, zavije kmet V izbo, zakuri V peči in postavi NA mizo bokal vina. :)
"Na" uporabljamo torej za nekaj ploskovnega, "v" pa za trorazsežne
predmete.
Program po tej logiki nameščamo v računalnik, ker je nekje znotran
računalnika, ne pa na zgornji ploskvi. Povsem enako kot za računalnik
velja za strežnik: programi so v strežniku. Pač pa jih lahko shranimo na
disketo ali na lasersko ploščo. Tistih nekaj sto atomov debela plast za
vse praktične potrebe ne predstavlja tretje razsežnosti.
Pri shranjevanju na disk smo morda v dilemi. Navsezadnje so podatki
shranjeni nekje znotraj škatle, ki ji pravimo disk... Ali z diskom mislimo
celo škatlo ali posamezno ploščo znotraj nje? Spomnimo se, kaj pravzaprav
pomeni "disk". Če že kvader izjemoma napačno poimenujemo z diskom, tega
vsaj ne vlecimo dalje v izpeljanke. Torej: na disk.
Pa omrežje? Recimo takole lahko ekstrapoliramo kmečko pamet: omrežje
predstavimo kot graf. Če je graf planaren - če ga lahko narišete na papir,
ne da bi se dve povezavi sekali - bo prav "na omrežju", če ni, pa "v
omrežju". Večina lokalnih omrežij je verjetno lepo planarnih, internet pa
zajamčeno ni. Torej v internetu. Če želimo izraz omrežje uporabiti tudi za
omrežja, ki jih ne moremo predstaviti kot planarne grafe, moramo uporabiti
splošnejši izraz, torej v omrežju.
Kaj natančno si mislil z nameščanjem v ali na operacijski sistem, resda ne
vem, zato bom bolj ugibal. Module jedra gotovo nameščaš v operacijski
sistem, karkoli že misliš s tem izrazom. Skladno z ustaljeno
terminologijo, ki jedru pripisuje naloge na "nižjih" ravneh
(sporazumevanje s strojno opremo ipd.), bi uporabniške programe nameščali
na operacijski sistem, pod pogojem, da z izrazom operacijski sistem
mislimo njegovo jedro. Če pa misliš na celotno delovno okolje - in večina
ljudi navadno misli na to - bo prav nameščanje v operacijski sistem.
Programi potem tudi tečejo znotraj tega okolja: Gimp, denimo, teče v
Linuxu(*), ne pa na Linuxu ali pod Linuxom (zadnja dva predloga se celo
medsebojno izključujeta).
*: Gospod Stallman, ki nas bo obiskal prihodnji teden, se z navedenim
poimenovanjem delovnega okolja ne strinja. Vem.
Toliko zaenkrat.
Lep pozdrav, Primož
--
Primož Peterlin, Inštitut za biofiziko, Med. fakulteta, Univerza v Ljubljani
Lipičeva 2, SI-1000 Ljubljana, Slovenija. [EMAIL PROTECTED]
Tel: +386-1-5437632, fax: +386-1-4315127, http://sizif.mf.uni-lj.si/~peterlin/
