Pozdrav, en komentar na to temo.
Mislim, da kakšna posebna zakonodaja na to temo ni potrebna, saj sem mnenja, da bi se dalo stvari rešiti že v okviru obstoječe zakonodaje. Poleg tega mora biti zakonodaja nevtralna - ne moreš z zakonom prepovedati Windowsov oz. predpisati obvezne uporabe Linuxa (čeprav bi bilo meni to všeč, hehe). Gre pa za vprašanje izvajanja obstoječe zakonodaje. To pa ni več stvar politike, pač pa državne uprave. Državnih sekretarjev in ključnih uradnikov na ministrstvih. Recimo primer. Pred časom je MŠŠ sofinanciralo nakup računalnikov, pod pogojem, da je bil gor dual boot s Pingotom. Kaj so naredili po fakultetah in šolah? Dvoje: ali so Pingo takoj vrgli dol, ali pa računalnikov sploh nikoli niso zagnali v Linuxu. Kje je problem? Da so "neupravičeno" pobrali "subvencijo". Neupravičeno sem dal v narekovaj, ker so se te šole striktno držale črke pogodbe, ki je zahtevala, da nabavijo računalnike s prednaloženim Linuxom. To (in samo to) so tudi izpolnili. Nikjer pa ni bilo določbe o tem, da je treba ta Linux tudi uporabljati oz. da sofinancer po določenem času preveri ali je Linux še gor (in je recimo uporabljan / vzdrževan), in če ni, zahteva da se "subvencija" vrne. Kdo je kriv, da je prišlo do take napake v pogodbi? Težko reči. Ljudje na ministrstvih so preobremenjeni in slabo plačani. Poleg tega si verjetno nihče ni mislil, da se bo zgodilo takšno izigravanje. Prepričan sem, da so iskreno želeli nekaj storiti za razširitev Linuxa in storili so tisto najboljše, kar jim je prišlo na misel. Skratka - ukrep, ki je v praksi dobro zastavljen, se je v realnosti sfižil. Kje je še problem? Verjetno nihče na ministrstvu ne ve, da je prišlo do takega izigravanja. Nihče tudi ne ve, da bi bilo v prihodnosti pogodbe treba spremeniti. Ne pozabimo, da so to ljudje, ki se vsakodnevno ukvarjajo s povsem drugimi zadevami - javnimi naročili, raznimi pritožbami, kadrovskimi in ostalimi zadevami - in res nimajo ustreznega znanja kako uvesti odprto kodo v javno upravo. Zato bi bilo tukaj verjetno smiselno nekoliko bolj aktivno - in usmerjeno - lobirati ter tem ljudem nuditi ustrezno podporo tako pri odločanju, kot tudi pri pripravi kvalitetnih projektov. Z drugimi besedami - poizvedeti ali so na voljo kakšna finančna sredstva za izpeljavo odprtokodnih projektov, se organizirati in pripraviti projekt ter kandidirati za ta sredstva. Tukaj pa spet pridemo do žalostnih problemov slovenske IT scene. Na eni strani so organizacije, ki želijo samo pobrati denar, na drugi strani pa so organizacije, ki bi res rade kaj naredile, a so se nesposobne organizirati in pripraviti (ter izvesti) kvaliteten projekt (ne pozabimo, da evropska sredstva zahtevajo tudi izvedbo finančne revizije in spoštovanje zelo natančnih pravil EU o porabi denarja). Tako na ministrstvih ne vedo kam bi z EU denarjem, mi pa se jezimo, da se nič ne zgodi. Zato sem mnenja, da problem ne-uvajanja odprte kode ni samo problem države, pač pa delno tudi nas, ki državi ne znamo ponuditi konstruktivnih in kvalitetnih rešitev. lp, M. _______________________________________________ lugos-list mailing list [email protected] http://liste2.lugos.si/cgi-bin/mailman/listinfo/lugos-list
