Pozdravljeni.

Na 01 Mar 2001 10:41:30 +0100, je Jernej Pecjak zapisal:
> >No pa pojdimo po vrsti.
> >"Skriptnih jezikov je vec, najpopularnejsi je se vedno Perl, ki tece na
> >Unixu...."
> >Perl tece tudi pod Okni (in ne le pod Unixi), vec podatkov o tem dobite
> >na http://www.activestate.com/Products/ActivePerl/index.html
> 
> Spostovani! Pri tem stavku je prislo do pomenske napake. Kar sem zelel
> povedati, pa se razume tako, kot se ne sme, je, da je najpopularnejsi jezik na
> Unixu Perl, na Oknih pa ASP. Nisem zelel povedati, da Perl tece SAMO na Unixu,
> ampak da je najpopularnejsi na Unixu.


Potem je to razjasnjeno.

> >"ASP ni samostojen jezik, ampak samo zbirka jezika VBscript in SQL
> >stavkov za genereiranje tabel s podatki iz baze."
> >ASP ni niti samostojen jezik, niti zbirka jezika VBScript, ASP je
> >podobno kot CGI le programski vmesnik (le, da mnogo obseznejsi - vmesnik
> >za COM) Tako lahko preko ASP vmesnika zlahka uporabljate tudi razlicico
> >Perla imenovo PerlScript. Vec podatkov o tem dobite na
> >http://www.fastnetltd.ndirect.co.uk/Perl/Articles/PSIntro.html.
> 
> Priznam napako, za bralce sem malo prevec poenostavil zadevo. ASP ni zbirka
> jezikov, kljub temu, da je ASP najpogosteje uporablja v povezavi z VBScript in
> SQL. Dreamweaver UltraDev imenuje ASP strezniski model, jezik pa je lahko
> VBScript ali JavaScript. PerlScripa preko UltraDeva ne morete uporabljati.
> Tudi na spletnih straneh je podobno, ce iscem kaj o ASP, vedno dobim
> informacije o SQL stavkih in o VBScript kodi.


No, na zgornjem naslovu lahko preberete nekaj vec o ASP + PerlScript.
Ravno zato smo tu, da obvescamo. Morda je uporaba Perla preko ASP res
obskurna, a se vedno mogoca (ceprav kot pravite ne v UltraDevu). 


> >"Tedaj se zacnejo dogajati cudne reci in vsi vam svetuejo prehod na SQL,
> >ki pa ni tako enostaven, kljub temu, da sta obe bazi Microsoftovi"
> >SQL streznikov je v svetu veliko, v clanku pa nekajkrat besedo SQL
> >enacite s streznikom MsSQL (in drugih moznih streznikov sploh ne
> >omejate).
> 
> >"Access je pac vse v enem, relativno poceni (proti ceni SQL streznika)".
> >Radi bi vas seznanili s tem, da pod Okni tecejo tudi drugi SQL strezniki
> >(poleg MsSQL), vsaj dva pa sta odprto programje in ju lahko uporabljate
> >popolnoma zastonj (0 SIT). Prvi se imenuje MySQL drugi pa PostgreSQL.
> >Ker obe bazi podpirata ODBC, bi ju lahko uporabljali tudi z
> >DreamWeaverjem UltraDev 4, zato je stavek o ceni SQL streznika zelo
> >zavajujoc. Vec podatkov o obeh SQL streznikih dobite na www.mysql.com in
> >www.postgresql.org.
> 
> Priznam, da sem govoril le o MS resitvi SQL in bi bilo potrebno omeniti tudi
> druge resitve, ki jih omenjate sami ali pa uporabiti MsSQL.
> 
> Vecina komercialnih ponudnikov, ki jih poznam, pa imajo prav MsSQL streznik,
> ne drugih razlicic. Poleg tega se Accessove baze, ki jih bo uporablajla vecina
> zacetnikov, katerim je namenjen clanek, slabse prevajajo na druge SQL
> streznike, vsaj kolikor sem prebral v literaturi. MySQL recimo lahko razume le
> Access 97 bazo, z Accessom 2000 pa je nezdruzljiv. Ne vem niti kako se
> ohranijo sumniki pri tovrstnih prehodih (vem edino za MsSQL, katerega sem
> preizkusil). Clanek je bil napisan bolj za zacetnike, in ti bodo na Windowsih
> ponavadi uporabljali Access (ker jo ima vsak, ki ima Office), torej bodo
> izbrali tudi ASP. Da je to res, se vidi tudi po newsgrupah. Vse, kar se govori
> o UltaDevu v Macromedia newsgrupi, je Access in ASP ali pa SQL + ASP. So tudi
> izjeme, ampak ce uporabljate to dvoje, se vam ni treba obremenjevati s tem,
> ali je nek "extension" na voljo tudi za vas, ker skoraj vsi delujejo na tem.


To je res in ravno zaradi cene MsSQL je vredno opomniti na druge mozne
resitve, ki so cenejse in morda se boljse (ponujajo na primer SQL
transakcije). Ce ne drugace so te resitve uporabne vsaj za
eksperimentiranje s 'pravim SQL', brez, da bi bilo potrebno kupovati
dodatne licence. Torej ravno za zacetnike, ki si zelijo SQL, a nimajo
denarja za MsSQL.

Mimogrede, kar se sumnikov tice je verjetno najboljsa resitev uporaba
nabora Unicode in kodiranja UTF-8 ali UTF-16. Taksna resitev bi morala
biti gladko prenosljiva tako med Okenskimi kot med Unix programi.

> >Zgornji popravki niso misljeni kot 'trganje clanka' (ki se mi osebno zdi
> >zelo kakovosten, saj se koncentrira na prave probleme) pac pa v drustvu
> >zelimo le opozoriti, da so z odprtim programjem mozne cenejse in
> >ucinkovitejse resitve tudi pod Okni (se vec pa jih je seveda pod
> >Linuxom).
> 
> Clanek sem tokrat napisal v hudi casovni stiski, zato je prislo do vsega
> neljubega. Uredniku sem poslal vase pismo s predlogom, da se ga objavi.


Najlepsa hvala za tako hiter in izcrpen pogovor.
V kolikor potrebujete kakrsnekoli nadaljne informacije glede razlicnih
resitev z uporabo odprtega programja, se lahko vedno obrnete na nas.

> Lep pozdrav
> 
> Jernej Pecjak


Lep Pozdrav
za Drustvo uporabnikov Linuxa Slovenije
tajnik
Andraz Tori



Reply via email to