Zdravo! > Če v svoji vednosti pripelješ na svet močno prizadetega otroka (ki > nato naredi samomor ali pa tudi ne), bi te tako praktično vse etične > teorije obsojale in zdi se mi, da je tako tudi prav.
Ne vem, ce se lahko to tako zlahka postavi. Po eni strani imas prav, samo po drugi strani pa si ne bi ravno zelel biti druzba Spartancev. Se posebej, ker je to mejo tezko postaviti. Kot sem ze pisal. Se bomo omejili na fizicne, umske ali druzbene "prizadetosti"? Kaj ce se te stvari kombinirajo? Kaj ce je nekdo zelo umsko nadarjen, ampak po drugi strani telesno prizadet? Ne vem, prevec je moznosti za napako v smislu, da nekoga odpisemo po nekih kriterijih, pa bi njegovo zivljenje mogoce bilo le tezje, ne pa nujno trpece. Ce samo razmisljam o kolegih, ki so na nek nacin telesno hendikepirani, ki jih poznam. Sigurno jim je tezje, ampak to jim je pogosto tudi zaradi odnosa drugih do njih. Hkrati pa se vedno izzarevajo precej navdusenja nad zivljenjem. Je pa res, da imam precej malo uvida v te tezave, tako da si ne upam pretirano o tem pisati. Ampak ni mi to tako enostavno, kot ti zelis predstaviti. Mitar
