Zivjo,
glede liste o Perlu - saj nic ne skodi, ampak glede na to,
da celo tale lista, ki ima splosnejsi namen, vecinoma ostaja
prazna... dvomim, da se stvar splaca postavljati.
Nic pa ne skodi, ce je pac casa in volje dovolj.
On Sat, 10 Jun 2000, Polz of the SBT wrote:
> Predstavljaj si tole:
> ...
> Zanke:
>
> Ako (){} sicer {};
S temle 'ako' dramatiziras, da bi sebe in nas preprical v
humornost same ideje.
V resnici se ravno konstrukt 'ce (pogoj) {} sicer {}' precej
cesto pojavlja v psevdo-kodi nasih programerjev in to ni nic
slabega.
> Ce bi hoteli zadevo narediti se bolj "cool", dodamo se CZS... Se bolje
> - imena zank / tipov napisemo v starocerkveni slovenscini, zapisemo pa
> v danjscici / meteljcici ali pa vsaj citrilici, da bomo bolj
> "panslovanski".
Kot bi rekel znanec: "ne mimosuvaj".
> In potem naj kdo bere tak program v cirilicnem C-ju.
> > in zaradi tega ker je stvar tako enostavnejsa se vec otrok nauci stvari
> > itd
> > v koncni fazi imas vec programerjev (ok divje sklepanje, ampak vsaj
> > delno resnicno)...
> Oprosti, ampak danes, ko imas anglescino na vec kanalih kot nas jezik,
> je za tako mladega mulca prav tako lahko znati tistih par besed,
> ki bi jih ti prevedel, pa se vse nove, ki jih ne bos prevedel, bodo
> prej razumeli, ce bodo pred zacetkom programiranja znali nekaj malega
> anglescine.
Poanta programiranja je v nacinu razmisljanja in ne v tem,
da se naucis tistih nekaj rezerviranih besed.
Anglescina je, ne glede na to, kako super vsak zase misli
da jo zna, vsaj za mlajse osnovnosolce se vedno zgolj in
nic drugega kot ovira.
> > Recimo kak logo ali pa pascal, je pa dobra stvar...
> Logo mogoce se. Pascal je ze prehud.
Pascal je torej hud. Oh.
Tako hud, da ga lahko obvladamo zgolj z anglescino?
Ali tako hud, da osnovnosolskih otrok ni varno izpostavljati
taksni zverini (starejsi pa tako ali tako vsi znajo anglesko)?
Prevajanje, pa cesar koli ze, je smiselno ze zaradi tega,
da se vsaj v glavah mlajsih generacij delno zmanjsajo
(pri nekaterih zelo ocitni) predsodki do ne-angleskih
tehnicnih besedil.
Clovek ima obcutek, da zivi leta 1830, ko so se morali
nekateri presneto truditi, da bi svojim (trdoglavim) rojakom
dopovedali, da se da tudi v slovenscini (in ne samo nemscini)
celo kaj kulturnega povedati. Zal.
lp, matevz
