Se hecate vsi skupaj?
Ne, smrtno resno mislimo. Jaz nobenega ne nagovarjam, naj pise v
beleznici. Samo ce se zadeva dela profesionalno (=da prelom dela
studio), potem je opisani nacin dela edini pravilen. Vse drugo je dvojno
delo, jajcanja, itd. Writer/word se v tem primeru uporablja za pisat
tekst in lektorirat. Nosit besedilo v slogih, prelom narejen, itd v
studio pa je nocna mora za vsakega, ki mu to tako prenesete. Kot receno,
profesionalno se prelomi in/ali oblikovanje v writerju/wordu ne dela,
ker le-ta ne omogocata dovolj visoke stopnje kontrole nad vsebino. In
ker gre zadeva v drug program, se oddajajo ze lektorirana plain
besedila, edino kar se uporablja je bold/italic/novi odstavek ipd. Potem
je tudi vseeno, ali se to odda v doc ali odt oz ni problemov odt
pretvorit v doc.
Druga zgodba pa so stvari, ki se ne tiskajo (offset ali pa kak drug
nacin tiska). Valda ne bo clovek sel diplome tiskat offset in si jo naj
oblikije s slogi in kar mu pac pase v svojem priljubljenem urejevalniku,
potem pa si jo naj stiska na lasercu 10x in zveze v usnje.
Ampak bilo je receno, da gre zadeva v pro obdelavo. Torej je delanje
slogov in preloma v writerju/wordu a) nesmiselno, b) nepotrebno, c)
otezuje delo na vseh nivojih - kar je tudi dokaz pri teh knjigi, glede
lektoriranja, dodaten dokaz pa bo se, ko bo datoteka prisla v studio, ko
se bo tam clovek krizal, ko bo ze vse po domace prelomljeno.
Zato jaz nikoli ne razumem ljudi, ki porabljajo enormne kolicine casa,
da si stvar oblikujejo doma, po moznost se najdejo se taki, ki enterje
stepajo, da pridejo s stranjo na novo stran, .. potem pa dajo prelom
delat v pro studio. Naj raje ta cas posvetijo vsebini (saj to je naloga
avtorja, da naredi dober tekst), prelom pa naj prepustijo profesionalcu
(to je njegova naloga, da nardi dober dizajn in prelom ter pripravo za
tisk). Problem danes je, ker se da mnogo stvari narditi ze sam doma,
ljudje mislijo, da bodo prisparali pet jurjev. Ampak ce zacnem razlagat
zgodbe, ki potem nastajajo (vprasajte samo osvetljevalni studio, kaj vse
se dogaja, ko ljudje ne znajo pripravit datoteke za tisk), se lahko samo
krizamo. Suma sumarum je se vedno blo tako, da je na koncu vse skupaj
vec stalo (vec je blo casa porabljenega in vec ljudi je moralo zadaj
nekaj popravljat), ker so se ljudje lotili po domace, da prisparajo 5
jurjev, kot pa ce se da posteno nardit.
Se enkrat poudarjam: je pa treba locit med stvarmi, ki se dajo offset
tiskat in tistimi, ki jih mecemo v lokalne laserje. Za slednje se
strinjam, da se da v writerju glede preloma dosti resit, ce ima clovek
veselje, cas in znanje. Dizajn je seveda druga pesem, za katero pa spet
velja, da so danes vsi radi "pametni", pa se potem tudi izkaze, da morda
niso tako zelo, kot so mislili, da so. :)
lp
M
lp
M.
Za daljše besedilo naj človek vzame notepad ali kaj takega? Saj ni nor -
in PCji nimajo več 64kb pomnilnika kot leta 1980, pač pa 1Gb in več.
Proizvajalci pač delajo take programe (cca. dolžine diplome, doktorata),
da ravno še zmorejo krajšo knjigo formata A4 in to možnost pač Matej
izkorišča. Njegove knjige pač redko presežejo obseg 100-180 strani A5.
Je pa zoprno, da se taka neprijetnost s slikami, podnapisi in vsemi
dodatnimi besedili dogaja.
Sem pa imel podobno zoprnijo pri pisanju diplome - mentor je imel v
službi Word in službena instalacija je bila fix&fertig, pa se je ni
hotel dotakniti. Tako mu niti na kraj pameti ni padlo, da bi zavoljo
branja popravkov namestil OOo. Kje pa! O PDF, RTF ali o kateremkoli
drugem formatu niti slišati ni hotel. Namesto tega je sledil izvoz v
format Word97 (v OOo), ki ga je lahko odprl. Popravke pa sva si
izmenjevala v obliki navadnega besedila - brez vsakih rezov, posegov in
šarjenju v tekst, saj se je naredilo popolnoma isto kot tebi, Matej
(sesute oznake strani, slik, kazala - to je posledica
izvoza/uvoza/izvoza in po moji skromni domnevi problem tega, da se slogi
v bistvu ne prevedejo na Wordove privzete, temveč na neke ad hoc html
sloge).
Zato je najbolje: oznaka poglavja, strani, odstavka, morda še odmik po
stolpcu/v besedah in po možnosti lepo cut & paste iz emaila. Kolikor
vem, je to daleč najproduktivnejši način za sodelovanje dveh
kontraproduktivnih urejevalnikov (in nekateri se pri tem precej trudijo,
vsaj s skrivanjem specifikacij datotek).
LP, Jože
Miha Jesenšek pravi:
Zakaj lektoriranje na papirju?
Ker lektor na papirju lažje opazi napako. To je praksa po vsem svetu.
Pika.
No, to pa je se lektorski argument za papir. Iz
oblikovalsko-postavljalskega vidika se naceloma lahko nepostavljeno
besedilo lektorira tudi v datoteko. Mi sicer vedno delamo na papir,
ampak v sili je opcija datoteka.
Nikoli, in res nikoli, pa se teksta ne postavlja, prelamlja, oblikuje,
ipd, dokler ni koncan (=lektoriran, preveden ipd.), ter dokler ni
koncnih ostalih gradiv (slike, skice ipd.). Ko je postavljen, pa
korekture striktno na print in ne v odprtih datotekah.
Ce boste to upostevali, bo marsikomu zivljenje lazje, sicer pa ce
delate s profesionalnim studiem, vam bodo tak nacin dela ze sami
"vsilili".
lp
M
Lp, m.
Matija Polajnar pravi:
Zakaj svetuješ lektoriranje na papirju?
Krajša besedila (za kakršna sta Word in Writer namenjena) se prav lepo
tudi lektorirajo v teh programih (seveda z vključenim sledenjem
spremembam).
Za daljša besedila (kot so knjige) pa ta programa res sploh nista
namenjena, ampak tudi tam se spremembe čisto lepo beležijo.
lp
matija
Miha Jesensek wrote:
Pa še zgodba zakaj je OOo "zanič" oz. zakaj to potrebujem.
Ne vem v cem je zenska videla problem? Ce popravljas tekst v writer
ali word je pa res ista jajca. Razen, ce je uporabljala tisti tool,
da belezi ob strani popravke ... tisto prenasat med obema pa je res
nocna mora.
Sicer pa se korekture VEDNO opravljajo na printu in ne v datoteko,
zato je to zal tvoja napaka, da si ji dal datoteko. Kar pa se tice
lektoriranja, pa se VEDNO opravi na golem tekstu in ne, ko je le-ta
ze postavljen. Se pravi, postopek gre takole: 1. avtor v urejevalniku
besedila napise tekst. 2. lektorira se golo besedilo. (tukaj vmes se
opravi prenos iz urejevalnika besedila v program za prelom) 3. naredi
se prelom. 4. korekture se naredijo na printu. 5. visokoresolucijski
pdf, 6. filmi/tisk.
Za prelome strani ne writer ne word nista primerna programa; za
tovrstne potrebe je potrebno poseci po temu namenjenih programih.
Trenutno je na tem podrocju Adobe s svojim suitom par korakov pred
konkurenco.
Writer ni zanic (niti Word), samo je pac potrebno se zadeve lotiti na
primeren nacin. Vsaka stvar je namenjena necemu.
lp
M
---------------------------------------------------------------------
To unsubscribe, e-mail: [EMAIL PROTECTED]
For additional commands, e-mail: [EMAIL PROTECTED]
---------------------------------------------------------------------
To unsubscribe, e-mail: [EMAIL PROTECTED]
For additional commands, e-mail: [EMAIL PROTECTED]
---------------------------------------------------------------------
To unsubscribe, e-mail: [EMAIL PROTECTED]
For additional commands, e-mail: [EMAIL PROTECTED]
---------------------------------------------------------------------
To unsubscribe, e-mail: [EMAIL PROTECTED]
For additional commands, e-mail: [EMAIL PROTECTED]
---------------------------------------------------------------------
To unsubscribe, e-mail: [EMAIL PROTECTED]
For additional commands, e-mail: [EMAIL PROTECTED]
