Ahm.

Citirano je Google med drugim našel med novostmi Matere kurje za 1996, tretji 
mesec:

> Inventio d.o.o.
> Zastopstvo in poizvedbe s področja intelektualne lastnine (patenti, modeli,
> blagovne in storitvene znamke); dobava patentnih listin; prevajalske
> storitve; računovodski servis.

Mene močno moti tak odziv, kot sem ga našel v tem posredovanem pismu - dobro 
pa je opozoriti na take probleme kot je "oštevilčevanje" --  "številčenje". 
Dejansko pravilno je: "oštevilčenje", ki pa koreni na izrazu "številčenje". 

Druga reč je to, da Bojana ta izraz strahovito moti že od leta 2003. Če 
prevaja poklicno in je prevajal Yast za Novell, naj še kaj popravi pri OOo. 
Povsod kjer najdem njegove maile z Googleom (KDE Kmail, ta lista, vse 
ostalo - izraz je dovolj "inventio.si") ga je en sam jamer. Naj kaj tudi 
naredi.

Kar se tiče izvirnega greha o jezikoslovnem prepiru - ljudstvo je treba vedno 
poslušati. In danes je ljudstvo na internetu. Poleg tega je splošno znano, da 
je pravila slovenske slovnice določalo le nekaj deset ljudi. Drugod, npr. v 
Nemčiji in Britaniji se ravnajo slovaropisci in pisci slovnic po ljudskem 
govoru, ne poskušajo pa ustvarjati knjižnega jezika. To je bilo potrebno med 
leti 1500 in 1850. Ta je sedaj v celoti formiran in potrebuje le manjše 
prilagoditve. Enak greh gre pripisati tudi prevajalcem - umetno tvorjenje 
besed je brez pomena. To naj pride iz rabe same. Raba je najboljši standard 
in razsodnik, četudi malo manj strokoven in logičen.

Problem naročenih, komercialnih prevodov je največkrat v tem, da imajo 
naročniki uveljavljene svoje notranje standarde izrazov (ali pa so ti že 
uveljavljeni mednarodno), ki se jih držijo kot pijanec plota,. Prevajalec naj 
se pa znajde ali pa izgubi svojo slabo plačano službo. Vsa čast tem ljudem, 
da še kaj prevedejo in da še zaradi njhove iznajdljivosti kdaj nastane kakšen 
nov uporaben izraz! 

Če me spomin ne vara, imamo v ta namen zakon o zaščiti nekega jezika (ali pa 
se morda motim?).

Tak problem na žalost na prvi instanci ne more rešiti neko strokovno 
razsodišče, postavljeno od zunaj, temveč je najbolje, da se odločimo 
uporabniki sami v  takem forumu kot je tale in Lugos-slo.  Zakaj? Razlog je 
preobremenitev - poglejte si slovenska sodišča. Strokovno razsodišče 
priznanih slavistov naj tu igra vlogo vrhovnega in ustavnega sodišča. Je pa 
prav da dajo slavisti svoja mnenja tudi na forumu, saj so tudi oni 
uporabniki, kot drugi - vendar v tej točki enakopravni z drugimi, pa četudi 
so katerekoli druge izobrazbe. 

Pri prevodih nam ne manjka nič drugega kot standardizacija prevodov in 
postopkov prevajanja. Za kaj takega pa domnevam da se vsi tukaj resnično 
trudimo po najboljših močeh. Enkrat sicer bolj, drugič manj, kolikor ima kdo 
pač časa, saj to delamo zastonj. To je prav bistvena razlika glede na MS in 
licenčne sorodnike. Tudi zato se kdaj najde kak kiks vmes. Upam, da se vzame 
z nasmeškom in s posredovanjem napake nazaj na listo, ki je temu namenjena, 
ne pa s takimi odzivi. 

Bi bilo pa dobro, da bi imeli prosto dostopen standardiziran centralni 
register prevodov po gornjem postopku (glej npr. seznam standardnih izrazov 
za namizje KDE, nekje na www.lugos.org, internetni slovar www.islovar.org - 
url bolj na pamet, za preverit). Ta bi vse skupaj močno poenostavil in tudi 
pocenil, vendar za to verjetno tudi ni interesa. Pridobili bi vsi, tako 
uporabniki odprte kode kot MS in sorodnikov.

lp, Jože

On Wednesday 11 of July 2007 07:59:20 Robert Ludvik wrote:
> Bojan me je prosil, da posredujem tole:
>
> -------- Izvirno sporočilo --------
> Zadeva: Prosim, da objavite na forumu.
> Datum: Wed, 11 Jul 2007 07:47:20 +0200
> Od: Bojan IVANCIC <[EMAIL PROTECTED]>
> Reply-to: Bojan IVANČIČ <[EMAIL PROTECTED]>
> Organizacija: Bojan
> Za: [EMAIL PROTECTED]
>
> Dragi uporabniki OO-ja.
>
> Že nekaj časa spremljam e-debato o poimenovanju "bar chart" s slovenskim
> izrazom. Pa vidim, da se sploh ne zavedate, kaj počnete. Namreč, tvorjenje
> jezika, novih besed ni glasovanje! Slediti mora jezikoslovnim pravilom, ki
> jih določa slovenska slovnica. Praviloma bi morali pri prenašanju tujih
> besed
> V zvezi z "bar chart" moram najprej treba omeniti razliko pri vaših
> predlogih
> paličen in palčen. Namreč besedi paličen in palični imata za osnovo palico,
> medtem ko imata besedi palčen in palčni za osnovo palec! Torej, palčen oz.
> palčni odpade kot poimenovanje za "bar chart".
>
> Prav tako se ne bo mogoče izogniti uporabi besed vodoraven in navpičen.
> Angleški "column" že skriva v sebi navpičnost, saj je "column" (steber)
> regularno (t.j. če ni podrt) vedno samo navpičen. Medtem pa "bar" tudi v
> angleščini ni najbolj posrečen izraz za vodoraven "steber", saj iz "bar" ne
> izhaja enoznačno, kakšna je orientacija.
>
> Žal se izkaže, da je angleščina (amerikanščina) na področju programske
> opreme
> malce bolj uporabna in lahko uporablja krajše besede kot slovenščina.
> Vedeti
> pa je treba, da tudi angleško (ameriško) poimenovanje pogosto nima nič
> skupnega z resničnostjo oz. pravilnostjo, zato se ne spustite preveč v
> neposredno prevajanje, pustite pa tudi M$, saj nikjer ne piše, da imajo
> prav.


---------------------------------------------------------------------
To unsubscribe, e-mail: [EMAIL PROTECTED]
For additional commands, e-mail: [EMAIL PROTECTED]

Reply via email to