pomoje je potrebno kaj takega spravt v rekurzijo:
?- _L=[7,1,12,7,8,1], conc(_,[P,_B|_],_L),P>_B.
delamo na tem :)



2008/6/21 Uroš Jurglič <[EMAIL PROTECTED]>:

> kaj pa tole?
> e) Z vračanjem poišči vse elemente seznama L, pred katerimi v seznamu
> ni nobenega večjega elementa! (npr, v L = [7,1,12,7,8,1] sta taka
> elementa 7 in 12)!
>
> 2008/6/21 Uroš Jurglič <[EMAIL PROTECTED]>:
> > setof( X, A^B^(parent(X,A), parent(X,B), not(A=B), female(A),
> > female(B)), L ), length(L, N).
> >
> > tole bi po logiki slo, nisem pa sprobal...
> >
> >
> > 2008/6/21 Miha Cerar <[EMAIL PROTECTED]>:
> >>
> >> Mal resujem naloge, in ce gre se kdo..bi mogocel znal vprasat prolog
> tole:
> >> imate podano družinsko drevo (z relacijami parent ter male/female)
> -koliko
> >> ljudi ima več kot dve hčerki?
> >> Znam izpisat št. vseh ki imajo hči, več pa ne ..
> >> Anyone?
> >>
> >> lp
> >>
> >> 2008/6/21 Uroš Jurglič <[EMAIL PROTECTED]>:
> >>
> >> > Jaz tuki ne vidim nobene razlike, vsaj ce imas class takole definiran:
> >> > class(X, positive) :- X>0.
> >> > class(X, negative) :- X<0.
> >> >
> >> > Potem gre pri splitu z rezom za 'zeleni rez' - ni deklarativne
> razlike, je
> >> > samo postopkovna (torej samo optimizacija).
> >> >
> >> > Ce pozenem obe verziji in da uporabim zgornjo definicijo class, dobim
> vedno
> >> > isti rezultat in ne tko kot si ti napisal. Razen ce imas class kako
> drugace
> >> > definiran..?
> >> >
> >> >
> >> >
> >> >
> >> >
> >> > 2008/6/21 Miha Cerar <[EMAIL PROTECTED]>:
> >> >
> >> > > Še bolj postopkovno razloženo :)
> >> > >
> >> > > če ni reza dobiš tole:
> >> > >
> >> > > | ?- split([1,2,-3],P,L) .
> >> > >  L = [-3],
> >> > > P = [1,2] ? ;
> >> > >
> >> > > L = [2,-3],
> >> > > P = [1] ? ;
> >> > >
> >> > > L = [1,-3],
> >> > > P = [2] ? ;
> >> > >
> >> > > L = [1,2,-3],
> >> > > P = [] ?
> >> > >
> >> > > če pa je pa samo pravilno:
> >> > > | ?-
> >> > > split([1,2,-3],P,L)
> >> > > .
> >> > >
> >> > > L = [-3],
> >> > > P = [1,2] ? ;
> >> > >
> >> > > 2008/6/21 Miha Cerar <[EMAIL PROTECTED]>:
> >> > >
> >> > > > verzija brez reza lahko pri vračanju kliče cilj class(X,
> >> > > positive/negative)
> >> > > > ne glede na to, kakšen je X
> >> > > >
> >> > > > 2008/6/21 Matjaz Horvat <[EMAIL PROTECTED]>:
> >> > > >
> >> > > > REZ
> >> > > >> split([],[],[]).
> >> > > >> split([X|R],[X|R1],N):-class(X,positive),!, split(R,R1,N).
> >> > > >> split([X|R],P,[X|R1]):-class(X,negative), split(R,P,R1).
> >> > > >>
> >> > > >> BREZ
> >> > > >> split([],[],[]).
> >> > > >> split([X|R],[X|R1],N):-class(X,positive), split(R,R1,N).
> >> > > >> split([X|R],P,[X|R1]):-class(X,negative), split(R,P,R1).
> >> > > >>
> >> > > >> Najdite in razložite problem pri verziji brez reza (verzija brez
> reza
> >> > > >> lahko
> >> > > >> pri vračanju
> >> > > >> kliče cilj class(X, positive/negative) ne glede na to, kakšen je
> X).
> >> > > >>
> >> > > >> V čem je torej problem, če ni reza?
> >> > > >>
> >> > > >> lpM
> >> > > >>
> >> > > >
> >> > > >
> >> > >
> >> >
> >
>

Reply via email to