> Meni ni jasna 1. naloga iz: > > http://www.e-studij.si/UL/FRI/UNI-RI/RZ/Izpiti/2008-06-0 > > Kaj imajo tangente in kroznice s Houghov transformom? Ali je to > preprosto vhodna slika algoritma in ti moras na njej izvesti Houghov > transform?
S Houghovim transformom lahko iščeš krožnice, v parametričnem prostoru, tako kot črte. V tej nalogi imaš pač podani tangenti na neko krožnico, ki jo iščeš. Poiščeš jo pa potem z izvajanjem Hougha na podanih točkah. Kar se pa tiste inverzne konvolucije tiče, se težave pojavijo še pri ničlah v Fourierovem transformu filtra. Ker pri množenju ni problema z njimi, pri deljenju pa je. --- Marko > Zdravo! > > > Ja, jaz sem isto razmišljal... Torej narediš fourierja čez IA, nato > > deliš s fourierjem od filtra (filter si verjetno moral imeti podan, > > sicer ne gre?), potem pa še inverznega foruierja čez to kar ti ostane in > > dobiš originalno sliko. Nisem pa vedel, kakšne so tu težave... torej > > napišem, da se izgubijo visoke frekvence? > > Ne, ne v splosnem. Pac odvisno, kaj dela ta prvi filter. Ampak ponavadi > je tako, da nekatere frekvence zmanjsa. (Pri glajenju pac visoke > frekvence.) In potem ko neke frekvence zmanjsa, je vprasanje, kako jih > lahko dobis nazaj. Tudi ce imas potem filter, ki dela obratno - da > visoke frekvence poveca (kar bi naj bilo deljenje z njim). V idealnih > pogojih bo poveceval nicle - kar pomeni, da je delovanje nedefinirano. V > slabsih (realnih) pogojih, pa bo poveceval nek sum, netocnosti prvega > filtra (ker prvi filter ni popoln in ne zadusi vseh visokih frekvenc). > Torej bos dobil kot rezultat pri visokih frekvencah le povecane napake > prvega filtra, kar pa so ponavadi potem kaksni artifakti in podobno. In > to se ojacani! > > Sploh razmisljam, ce obstaja res deljenje z matriko. Verjetno obstaja le > mnozenje z inverzom. Torej je morebitna tezava ze v tem, da inverza > sploh ni. Oziroma ima kaksne neskoncnosti. :-) > > Recimo ce imas filter, ki ima same nicle. Kako bos potem dobil nazaj > karkoli? Je nedefinirano, ker inverz bi vseboval neskoncnosti. > > Torej ce obstaja dobro definiran inverz, potem bi verjetno slo. Pa se > takrat se lahko pojavijo racunske oziroma kvantizacijske tezave. Ker bos > lahko poveceval mala stevila v velik razpon. Se posebej, ce si prej > zaokrozil. Torej imel si razpon 0-255, naredil si filter, ki je recimo > delil z 20, dobil si neko malo vrednost, si jo zaokrozil, ko mnozis > nazaj z 20, dobis drugo vrednost. > > > Jaz grem pocasi na faks. Bom nekje v knjiznici ali kje, ce bo komu, da > se malo prej kaj dobimo. > > > Mitar > >
