Kdo govori o "lahko"? Nisem nikjer zasledil, da bi kdo zahteval
kakršnokoli popuščanje na izpitih ali lažje izpite. Mislil sem, da
govorimo o izpitnih rokih oz obdobjih.
Tudi če ponudijo vsak teden nov rok, še vedno velja pravilo treh rokov
(pred plačevanjem), oziroma maksimalno šestih poskusov. Mislim, da se
lahko tudi minimum prijavljenih za izvedbo roka postavi, tako kot se to
dogovarjamo pri izrednih rokih. Glede premalo rokov smo jamrali že mi v
prvih letnikih in si ne morem predstavljat, da bi jih še dodatno omejili.
Fora faksa in osebja na njem je, da znanje posreduje in prenese na nove
generacije. Izpiti pa niso z namenom zajebavat študente ali kot namen
dodatnega dela osebju, ampak za preverjanje naučenega. Da študent na
izpitu pade, se ne bi smelo dogajat! In to v prvi vrsti zaradi tega, ker
bi morali študenti bit dovolj resni in se na izpite pripravit. Drugotno
pa osebje študentom v času priprav nudit dovolj feedbacka. Na FRI je
večina težkih izpitov težka, ker ni izpolnjen prvi ali drugi pogoj.
Torej prvotni smisel celote je znanje. In katero znanje je
dolgotrajnejše - tisto, ki se ga pridobiva zaporedoma in se mamo
študenti čas za naučit, al tisto ko jih gre polovica probat na blef? ...
ker se naučijo za en izpit v izpitnem obdobju, dva izpita grejo pa še
probat - za zraven, če se "userje" ... In kdaj osebje ocenjuje bolj
realno - ko se pred vrati gnete 50 študentov in mora znanje vsakega
ocenit v 5 minutah, ali ko ma pred vrati 5 študentov in si za njih lahko
vzame čas za kulturen pogovor in mogoče celo pridih osebnega stika?
In če govorimo o treh izpitnih obdobjih letno, mi noben študentski
kolega ne bo bluzil, da se uspe dobro pripravit na 10 izpitov v tem
času. Večina se pripravlja po standardnih nalogah, probavajo srečo,
nekateri se pa poslužujejo celo različnih oblik plonkanja.
In obratno, zaposlen ne more ob predavanjih/vajah nudit kakovostne
pomoči študentom ob študiju in v enem izpitnem roku sprašat 200
študentov naenkrat, pa še popravit toliko nalog v zakonsko določenem
roku. To je pomoje od njih nerealno pričakovat in se mi zdi čist logično.
Del ustnih zagovorov tud ne bi smelo bit samo eno vprašanje in potem
narediš/padeš, ampak tudi če se človeka vrže, bi se - vsaj tako bi bilo
pomoje kulturno - s študentom na hitro pogovorit in mu predstavit kje je
njegovo znanje še pomankljivo. Tako se pa dogaja, da dobivamo nazaj
ocene izpitov pri čemer niti vpogleda v izpit ne dobimo. Da o vpogledu v
ocenjene seminarske naloge niti ne govorim - ocene se zvejo po enem
letu, ko ti vpiše oceno.
V tem trenutku si ne morem predstavljat argumentov za omejitev
(zmanjšanje) števila rokov saj se z njimi olajša stres in pritiski (ne
pa zahtevnost izpita!) tako študentov kot tudi osebja.
Sestavit izpit (in ga rešit), pa strokovnjaku na določenem področju
pomoje ne bi smelo vzet več kot eno uro. Porabi se potem še recimo pol
ure za razpis izpita in ena ura, da pazi na izpitu. Torej se dejansko
pogovarjamo o dobri volji in žrtvovanih največ treh urah na izpitni rok.
Popravljanje namreč zaradi splošne omejitve na koliko rokov se lahko
gre, ostane enako časovno potratno.
In po resnici, če želiš objektivno oceno težavnosti, vprašaš sredino.
Ker ne veš kdo (zlata) sredina dejansko je, se pa vedno dela splošno anketo.
lp,
Miha
btw:
A se da komu razložit kakšen dodatni rok je sploh bil ukinjen, da vem
zakaj smo sploh prišli na debato o številu izpitnih rokov?
Mojca Galun wrote:
Dejte fantje no...pamet v roke.
Tu ne gre za volitve, ampak gre za prepričevanje. In po resnici, če
hočeš vedt a je nekaj pretežko, koga boš vprašal:
tistega, ki je slabši al tistega, ki je boljši?
Boljši študentje so ponavadi tisti, ki redno naredijo vse in redno
hodijo na vse, kakšni so izjeme...ampak ne govorimo zdej o njih.
In če se izkaže, da je za take pretežko,potem nimajo šans kot da znižajo.
Če bi pa nižali tako, da bi bilo vsem rednim, tudi tistim ki so slabši
lahko. Potem bi praktično vsi naredili.
lp
Mojca
Domen Grabec wrote:
Sej to je čist logično. Zakaj potem na parlamentarnih volitvah v RS ne
volijo samo tisti državljani ki so boljši? Tisti, ki imajo službe?
Tisti, ki
imajo več otrok? Tisti, ki imajo svojo hišo (mogoče kredit nanjo)?
Oni so pa
ja boljši!
Pa "bolši" študent je verjetno tisti ki dosega neko povporečno oceno
ne? Se
pravi da lahko narediš veliko napako:
Maš študente, ki so pridni in se veliko učijo in hodijo na faks,
vendar niso
preveč pametni in ne dosegajo visoke povprečne ocene.
Maš študente, ki nč ne hodjo na faks, so naštudiral sistem in nekateri
dosegajo dobre rezultate, ker točno vedo kaj se morjo naučit za določen
izpit.
Po logiki "boljših" se mnenje drugih popolnoma nepravično šteje za
pomenbnejšega kot mnjenje prvih, čeprav povprečna ocena ne odraža vedno
resnost študenta.
Če si še vedno prepričan da lahko sproduciraš pravičen sistem
kriterijev, ki
bo klasificiral vse študente v boljše in slabše na pravičen način
potem be
my guest. Druače pa velja pravilo enakopravnosti ravno zaradi nepravične
diskriminacije.
2009/3/4 Betalord <[email protected]>
Pa kdo govori o enakopravnosti tu? To je čisto ok, da raje slišijo
mnenja
boljših študentov, ker slabi študentje so bolj neresni in hočejo
samo to, da
bi čim lažje skozi prišli. Kaj tu ni jasno?
Potem smo jest in vsi moji kolegi na faksu slabi študentje? Ker pri
vsakem
izpitu gledamo kako bi svoj čas v učenje optimalno naložili? Po tvoje
"čim
lažje skoz pršli"? Moreš mi povedat kdo so/ste resni študentje, ki ne
gledajo na to, da bodo čim lažje skoz prišli, ampak na to , da
odnesejo čim
več znanja iz faksa. Ko jih najdeš mi pa še povej zakaj tvoje mnjenje
šteje
več od mojega? Zakaj je tvoje razumevanje sistema na faksu superiorno
mojemu?
Domen Grabec wrote:
Želijo si predvsem odzivov boljših študentov.
Vsi smo enakopravni samo nekateri so bolj enakopravni kot drugi?
__________ NOD32 3900 (20090302) Information __________
This message was checked by NOD32 antivirus system.
http://www.eset.com
