A tole je pa hipi alternativa danasnjih agresivnih bedakov?
1. štipendije za vse :) ma nemoj ... štipendije bi bilo treba razporedit po trenutni potrebi kadrov ... kar pomen 0 štipendij za politologe, filozofe, ekonomiste itd. 2. garantiran dohodek :) ma nemoj ... a nismo prešli v kapitalizem slabih 20 let nazaj? Dohodek nej ma dober delavec, slabi naj se pa prilagodijo. 4. to je v nasprotju z ustavo! Lastnina je nedotakljiva! In če nekdo 40 let špara, da kupi stanovanje in je stanovanje potem prazno ... njegov problem. Bi bilo pa treba znižat davek na najemnino in olajšat birokracijo oz. celo kako olajšavo dat za tiste, ki dajejo stanovanja v najem pod določenimi pogoji. 5. samoorganiziran studij? zanimivo... samo kako bi pa zgledalo to? Ker vecina bi si kupila slikanice, brala Smilijana Morija in vsi bi bili diplomirani ekonomisti :)
Mitar wrote:
Zdravo! Posredujem. Sicer je prepozno, ampak ker nekateri pravijo, da nihce ni nic drugega pocel in da prepuscamo vse le SOUu, posredujem, da se vidi, da se nekateri drugi trudijo vzpostaviti tudi alternativo. Mitar ==================================================================== V okviru DSPD (Delovna skupina proti delu), ki združuje različne iniciative in društva, tudi Polituss, organiziramo alternativno manifestacijo proti malemu delu, ki za razliko od uradnih ŠOS-ovih protestov ne bo opozarjala zgolj na problem malega dela, ampak bo v našo kritiko vključeno tudi problematiziranje obstoječega stanja - študentskega dela. Vprašanje dialektike med malim delom in študentskim delom bomo skušali razrešiti v širšem kontekstu prekernega dela - tj. neredno, nestalno delo, ki delavcu ne omogoča nobenih pravic iz dela in je ponavadi tudi slabo plačano. Tako malo delo kot študentsko delo sta vrsti prekernega dela, v režim prekernega dela (najbolj znane oblike pri nas so študentsko delo, delo prek avtorske pogodbe in migranstko delo) pa je po zaključku študija vključenih kar 70% mladih. Dobimo se v sredo, 19.5. ob 12h v parku prekercev za Filofaksom! Naše zahteve: 1. Štipendije za vse - študent danes mora biti najprej delavec, da je lahko študent - zahtevamo neposredno pravico do študija! 2. Garantiran dohodek za vse - 70% mladih je po zaključku fakultete vključenih v režim prekernega, tj. nerednega, nestalnega dela in negotovga dela (kapital temu pravi fleksibilno delo), ki jim ne omogoča dostojnega preživetja, nimajo (že izborjenih) pravic iz dela, ki pripadajo redno zaposlenim. Povratek k rednemu zaposlovanju, ki so ga uživali naši starši, zaradi sprecifičnih lastnosti današnjega proizvodnega sistema ni mogoč, rešitev socialnega vprašanja prekariziranih populacij vidimo v vzpostavitvi Univerzalnega garantiranega dohodka, ki bi ga prejemal vsak! Nismo proti fleksibilnosti in mobilnosti, zahtevamo varnost in dohodek! 3. Restukturacija in debirokratizacija študentskih organizacij - o avtonomnem organizranju lahko govorimo šele, ko imajo ljudje moč, možnosti in sredstva, da se lahko sami organizirajo in sami producirajo dogodke. Dandanšnje korporativistične študentske organizacije temeljijo na centraliziranem ustvarjanju dogajanja za študente, delitvi študentov na študentske predstavnike in predstvaljane študente, avtonomijo pa definirajo kot avtonomijo študentskih organizacij (ne študentov!) od države. Zahtevamo decentralizacijo organizacij, ustvarjanje možnosti za samoorganizranje in seveda avtonomijo študentov, ne študentskih organizacij! 4. Stanovanja za vse - po nekaterih podatkih je v Ljubljani kar 20.000 praznih stanovanj (ostajajo neizkoriščena, ker njihovi lastniki špekulirajo, kdaj bodo cene na trgu najvišje), uradna politika pa nam medtem govori o pomanjkanju stanovanj za mlade. Po zgledu Nizozemske predlagamo legaliziranje skvotanja - Nizozemska je v osemdesetih sprejela zakon, ki je omogočal legalno zasedbo stanovanja, v kolikor ga lastnik več kot eno leto ni uporabljal. 5. Pravica do samoorganiziranega študija - današnje univerze kot dekle kapitala ustvarjajo kadre, ki naj bi bili čim hitreje in čim bolj neposredno uporabni na trgu dela, zaradi česar iz fakultet potiskajo vsakršne kritične premisleke, znanje kot tako se pretaplja zgolj v veščine, ipd. Poleg tega pa ti kadri konec koncev niti niso zaposljivi, saj se tržne strukture in potrebe v 5 letih, kolikor pri nas traja štuijski proces, lahko v informacijski dobi že dodobra spremenijo. Proti tem procesom se borimo asimetrično, z ustvarjanjem samoorganiziranih študijskih praks tako znotraj, kot tudi zunaj univerze, zahtevamo pa priznanje teh praks kot enakovrednih znanjem, pridobljenim na univerzi! Ne malo delo, ne študentsko delo, štipendije in garantiran dohodek za vse! ====================================================================
