Živjo,
Ne tega mi pa res niso povedali, ker potem me zagotovo ne bi bilo sem in zal mi je da sem!
To, mislim, da je osnovni problem današnjih računalničarjev. Da ne znajo sami reševati problemov (torej se učiti kako jih reševati), ampak da jim morajo vse drugi pokazati. In potem ko pride nov problem, ki je drugačen od "naučenega", jim mora spet nekdo razložiti ... itn. Učitelji, mentorji, kdorkoli že, so po mojem na faksu za to, da nas usmerjajo - da nam dajo napotke, kje iskati informacije, da nam dajo predloge za seminarske, kako kaj izboljšati, popraviti. Ne pa da stojijo pred tablo in berejo s prosojnic ali knjig. Ali pa da grejo na vajah skozi "man ls" in gledajo za kaj se kak switch uporablja ... a smo nepismeni, da nam morajo drugi razlagati kaj (v knjigi, na prosojnicah, na internetu) piše? Sploh pa je problem specifičnih "znanj" pri računalništvu v tem, da imajo kratek rok trajanja. Primer: v Franciji ko sem bil na Erasmusu, smo se učili XHTML, PHP in MySQL. Wow, kul, saj je res fino, da se naučimo nekaj _praktičnega_, da bom nekaj znal, ko bom prišel v službo. In bom v službi to tudi počel. In čez pet let, ko bo namesto XHTMLa aktualen ROXHTML in Ruby On Rails II, bojo moja specifična "znanja" popolnoma neuporabna, saj ne bom imel enega dosti bolj osnovnega znanja: naučiti se abstrahirati in reševati probleme. To je po mojem mnenju tudi razlog, zakaj lahko matematik praktično "v trenutku" postane programer in zakaj obratno običajno ni tako enostavno. LP, Nejc
begin:vcard fn;quoted-printable:Nejc =C5=A0koberne n;quoted-printable:=C5=A0koberne;Nejc email;internet:[EMAIL PROTECTED] tel;fax:+38653810387 tel;cell:+38631883217 x-mozilla-html:FALSE version:2.1 end:vcard
smime.p7s
Description: S/MIME Cryptographic Signature
