> > Da, pod predpostavko, da neposredni vid obstaja, bi bila seveda taksno > vkljucevanje smiselno. Sicer bi temu rekel jaz enostavno koncentracija. > Ce se skoncentriras na glasbo, jo lahko poslusas, ce pa ce posvetis cemu > drugemu, pa lahko cisto spregledas, da glasba se vedno igra. Taksna > moznost usmerjanja cutil (adaptacije na drazljaj) je zelo pomembna, le > pomislite, da bi ves cas cutili (zavestno), da nosimo obleko. Je precej > prijetno, da to kar hitro nehamo cutiti, potem ko jo oblecemo. In v > morebitnem primeru direktnega vida bi bilo verjetno podobno.
Če bi ga znal zavestno vključiti, predvidevam, da bi ga znal tudi zavestno izključiti. Tudi čustva se lahko pojavijo iz nerazumske osnove, oziroma kot obrambni mehanizem. Lahko pa se jih naučiš upravljati, oziroma jih sprožiti po potrebi, kar pa ni ravno navadno. > Ampak tu se je potrebno zavedati se drugega problema, da je potrebno > fizicno taksno funkcionalnost mozganov imeti. In tu se lahko zgodi, da > (spet predpostavka) sicer mozgani kaj takega imajo, ampak ker se ne > uporablja, zakrni. Tako je tudi pri govoru, kar mi jemljemo kot gotovo > clovesko lastnost, tako, da ce otrok ne dobi drazljajev govora v prvih > letih svojega zivljenja, se Brookov predel za govor v mozganih sploh ne > razvije tako in kasneje tega ne gre nadomestiti. Točno tako. Zakrni, ampak še vedno obstaja, torej je možno, tako kot pri savantih, da se nekaj zgodi in se stvar "prebudi", prekvalificira, usposobi ali karkoli že. Lahko npr. govoriva o čustvih... Depresija npr. je hud primer dolgotrajne žalosti. Dvomim, da bi nekomu zaradi pretirano dobrega življenja, racionalnega razmišljanja, idt. nekomu zakrnel predel možganov, ki se aktivira ob hudi žalosti. Kaj hočem povedati? To, da se ob daljši neuporabi govora Brookov predel za govor ne razvije, še ne pomeni, da se nič drugega ne more razviti. Za depresijo je poleg genske nagnjenosti potrebno imeti vzrok zanjo, do tega pa pride ob kritičnih situacijah in pomanjkanju izpolnjenih želja (smrt ljubljene osebe), ki nam predstavljajo veliko vrednost. O čustvih bi verjetno oba znala veliko povedati. zakaj vidimo ljudje ravno ta del EM spektra, > ta del, ki mu pravimo vidna svetloba, in ne nekega drugega? Tebe verjetno ne zanima zakaj naša očesa ne posredujejo določenih signalov možganom, temveč zakaj nismo razvili očes, ki bi nam omogočila videti druge spektre. Ena možnost je - prilagoditev na okolje. Npr. aure, ki je čisto enostavno povedano energija, ki obkroža telo in je ne more "nihče" zanikati, ker vsako živo telo obdajajo različni sprektri energije (že zaradi tega, ker je toplo, pa ker ima svojo maso), "ne vidimo" (zakaj to dajem v narekovaje? ==> ker nekateri trdijo, da vidijo avro). Zakaj je ne vidimo? Naštejem ti lahko res veliko možnih razlogov, ampak če bi jih podal tako na hitro v enem stavku, bi ne izgledale nič drugega, kot smešne trditve brez repa in glave. Pa ker je zabavno, bom kljub temu podal eno razlago... npr. - ne vidimo je zato, ker se (razen redki posamezniki) ne znamo tolerirati in če bi znali iz avre razbrati, o čem človek razmišlja, bi marsikdo popenil še preden bi kdorkoli karkoli spregovoril. Primer: "Ti!!! Kako si upaš pomisliti, kakšna je moja punca v postelji!!! Jebem ti mater!!! Jebem ti Isusa boga i jebem ti tetku i seku i sve!!!" Včasih človeku, ki je preveč agresiven, znanje škodi, tako da je bolje, da določenih stvari ne vidi. Če pa bi bil dovolj ozaveščen, dovolj pameten, dovolj inteligenten, dovolj moder, bi morda prišlo kaj na dan. To je možnost. > > To piše v prejšnjem mailu. Si površno predelal! :) > > Ne, ampak ti pises vcasih precej trde trditve, ki nasprotujejo drugemu, > kar si napisal. Tudi temu, kar sledi. Torej brez taksnih provociranj, > ker si le tako lahko to razlagam. Razni če-ji, mogoče-ji, igrajo pri meni veliko vlogo, podobno kot v programiranju. Ker se trudim biti nepristranski, je precej verjetno, da bo včasih določena trditev, ki jo podajam nasprotovala neki drugi. Pomembno je, da od vsega skupaj ti dobiš tisto, kar koristi tebi. Trditev je misel, izražena tako, kot da je v skladu z resničnostjo. Resničnost je odvisna od tega, s katerega zornega kota gledaš na stvar. Ker skušam na stvari gledati z različnih zornih kotov, lahko v končni fazi nasprotujem tudi trditvam, ki jih sam podajam. Po drugi strani pa lahko povedi interpretiraš na več načinov, saj ima v slovenščini redkokatera beseda en sam pomen. To pomeni, da ni nujno, da tudi zares pišem trditve, ki nasprotujejo drugemu, kar sem napisal, temveč da si nekdo povedano napačno razloži. Če se ne bi s tem tudi dolgo časa ukvarjal, bi pri tej točki ostal tih, tako pa vseeno povem. Pojav je znan kot komunikacijski šum. Šumi pa nastajajo zaradi različnih razlogov. ln, Boris
