Zdravo!
Grr, ko delam vse s tipkovnico, sem vcasih se prehiter. In sedaj niti
vec nimam kabla, da bi ga pravocasno ven potegnil. :-)
Zakaj mislis, da tudi procesorje, narejen za eno hitrost, ne mores
za 8X pohitriti. Zakaj bi mozgane, prilagojene nekemu okolju, lahko kar
tako preklopil na visjo zmogljivost? (Da, hitrost ni enako kot
zmogljivost, samo poraba vseeno raste, ce se povecuje zmogljivost.
Recimo da bi uporabljal le en core v quad core procesorji in potem bi
vkljucil se ostala tri. Bi poraba tudi poskocila za trikrat.)
Se vec, mozgani so 3D telo, medtem ko so procesorji 2D. Kaksne bi bile
se tezave pri odvajanju toplote (ze pri 2D procesorjih imamo s tem
tezave, 3D telo je se toliko tezje hladiti).
Nekaj prvih Googlovih odgovorov na to temo (nisem jih prej prebral, sem
zelel le ugotoviti, ce obstajajo kaksni viri za moj razmislek):
http://www.merkle.com/brainLimits.html
http://hypertextbook.com/facts/2001/JacquelineLing.shtml
http://en.wikipedia.org/wiki/Brain#Brain_energy_consumption
http://www.fi.edu/learn/brain/carbs.html
Le zakaj ne bi bili možgani sposobni percepirati teh frekvenc
neposredno?
Nagradno vprasanje. Zakaj vidimo tocno ta spekter EM valovanja, ki mu
pravimo vidna svetloba? Zakaj ne vidimo drugje?
(Z neka malega razmisleka, se lahko do tega pride. Lahko pa poiscete
odgovor tudi na Internetu.)
Namig: evolucija je konzervativna, ne bo razvila nekaj, kar ne bo
koristilo v dani bioloski nisi.
> Kaj za k**** je važno, kako so do tega prišli?
Seveda je vazno, ce zelimo narediti neko na razumu temeljeco teorijo.
Na koncu je prišlo do el. impulza, in če bi bil ta impulz neposreden,
meni ne bi bilo nič čudno.
Ce ne znamo najti niti hipoteticne razlage, iz katere bi potem mogoce
naredili se eksperiment, da bi jo vsaj empiricno preizkusili (ce ze
nimamo teoreticne podlage za pojav, ki ga opisujemo), je potem vredno
razmisleka, ce ne delamo kaksne (mogoce ze cisto metodoloske) napake pri
tem osnovnem pojavu, ki ga opazujemo.
Glede evolucijske biologije... verjetno si že slišal za to, da ima
človek lahko gene, ki spijo. Torej gene, ki bi sicer lahko služili
svojemu namenu, pa ne služijo. Torej v primeru, da človek že ima
sposobnost direktnega vida, ni treba razviti nekih novih genov, saj
potrebne gene že ima.
Da, samo teh genov ne more med svojim zivljenjem vklopiti (no, taksne
genske terapije vsaj se nismo razvili). Mogoce bi kaksna naslednja
generacija to lahko imela, ce bi se pojavile okoliscine (ali mutacija),
ki bi taksen gen ponovno obudila.
Ampak taksni geni tudi hitro izginejo. Ponavadi se tako shrani dolocen
gen, ki vec ni v novi bioloski nisi, kamor se bitje preseli, potreben. A
scasoma tudi ta izgine, saj je DNK precej skompresiran. (Celo bi lahko
rekli neverjetno skompresiran.)
> Temu se reče fundamentalizem. V grobem sem nasprotnik fundamentalizma.
Fundamentalno si nasprotnik fundamentalizma? :-)
> Možno je, da gen preprosto "zaspi".
Mozno, ampak je to le prehod do naslednje faze, ko tudi gre pa-pa.
Če priznam po pravici, pristnega dokaza za darvinizem še nisem videl.
Zato pa ji se vedno pravimo teorija.
Čemu se spreminjajo, če so dokazi? Dokaz je nekaj neoporečnega,
nespremenljivega, sicer je to dokaz le v določenih okvirih za določen
čas, ne pa dokaz o resničnosti in realnosti.
Spreminja se interpretacija. To ni enako dokazu. Dokaz vkljucuje
(hipo)tezo in ce se teza spremeni, lahko se vedno dejstva, na katerih so
temeljili prejsnji dokazi, za prejsnjo tezo, se uporabijo za nove teze.
Tako je recimo glede fosilov, ki lahko prav iste uporabljajo kot dokaze
tako neodarwinisti kot kreacionisti. Zabavno?
Zgoraj je Mitar prosil za vire in sem jih podal. Uko oko jih ne bo
spregledalo in zgolj zamahnilo z roko.
Uko oko nima toliko casa, da bi se s tem ukvarjalo. Vecinoma. Me pa
skrbi to:
http://en.wikipedia.org/wiki/Bonferroni_correction
http://en.wikipedia.org/wiki/Multiple_testing
Gre pa za to, da ce testiras razlicne hipoteze (vse nove hipoteze za
razlago "paranormalnih pojavov") na istih podatkih (nekaj znanih
primerov, ki si jih se nismo uspeli razloziti), moras za statisticen
nivo signifikantnosti rezultatov temu prilagoditi.
Dvomim, da kdorkoli od teh to dela. :-)
Podobne problem je nasplosno v raziskovanju. Objavljajo se vecinoma le
pozitivni rezultati raziskav. Ce je se cela kopica drugih raziskovalnih
skupin delala podobno raziskavo, a prisla do negativnega rezultata, bo
seveda se objavila le raziskava s pozitivnim rezultatom. Kar je le druga
oblika Bonferronijeve korekcije. Namrec da bi morale vse te skupine,
tudi tista s pozitivnim rezultatom, upostevati pri postavljanju
statisticnih mej za signifikantnost svojih rezultatov, obstoj dela
drugih skupin.
Zato tudi obstajajo revije z impact faktorjem, kjer se objavljajo
neuspeli poskusi (seveda z dobro razdelano razlago cemu tako).
Torej, to, da nekdo po 100 poskusih koncno naleti na enega, ki ustreza
njegovi hipotezi, ne dokazuje nicesar. Ko pa bodo taksno trditev lahko
preverili in potrdili se ostale neodvisne skupine ... In verjetno je to
razlog, zakaj splosna znanost taksnih dokazov ne sprejema. In zakaj se
ponujajo milijonske nagrade za pozitiven eksperiment, ker le ti
preprosto niso ponovljivi, ceprav (in tudi to je dvomljivo, ce so bili
resnicno narejeni pravilno) so mogoce enkrat celo bili uspesni (uspesni
brez Bonferronijeve korekcije seveda).
Mitar
