Zdravo!
Verjetno je, da imajo možgani nekaterih ljudi različne metodologije za reševanje nalog. Torej, morda ima celo posameznik različne metodologije. Kaj ima to opraviti z neposrednim vidom? Če ta opcija (neposredni vid) obstaja, potem jo moramo morda znati zavestno vključiti - vključiti funkcijo za neposredni vid, oziroma kot sem povedal v prejšnem mejlu - zavestno vključiti predel možganov in ga izučiti, da opravlja funkcijo, ki mu sprva ni bila namenjena.
Da, pod predpostavko, da neposredni vid obstaja, bi bila seveda taksno vkljucevanje smiselno. Sicer bi temu rekel jaz enostavno koncentracija. Ce se skoncentriras na glasbo, jo lahko poslusas, ce pa ce posvetis cemu drugemu, pa lahko cisto spregledas, da glasba se vedno igra. Taksna moznost usmerjanja cutil (adaptacije na drazljaj) je zelo pomembna, le pomislite, da bi ves cas cutili (zavestno), da nosimo obleko. Je precej prijetno, da to kar hitro nehamo cutiti, potem ko jo oblecemo. In v morebitnem primeru direktnega vida bi bilo verjetno podobno.
Ampak tu se je potrebno zavedati se drugega problema, da je potrebno fizicno taksno funkcionalnost mozganov imeti. In tu se lahko zgodi, da (spet predpostavka) sicer mozgani kaj takega imajo, ampak ker se ne uporablja, zakrni. Tako je tudi pri govoru, kar mi jemljemo kot gotovo clovesko lastnost, tako, da ce otrok ne dobi drazljajev govora v prvih letih svojega zivljenja, se Brookov predel za govor v mozganih sploh ne razvije tako in kasneje tega ne gre nadomestiti.
Tako da sem tudi zaradi tega skepticen, da je mozno kar tako enkrat kasneje "vklopiti" to lastnost mozganov, tudi (zelo skepticno seveda) ce bi kaksna "podpora" temu bila, ker bi verjetno preprosto zakrnela (in bi se del mozganov namenil cemu drugemu - mogoce navadnemu vidu).
Ni relevantno. Bilokatera :) Tako kot tudi podrem bilokakšno svojo.
Kar nekaj. Pa to je zelo zanimivo vprasanje. Tako, za razmislek, ker je prijetno. Torej se enkrat: zakaj vidimo ljudje ravno ta del EM spektra, ta del, ki mu pravimo vidna svetloba, in ne nekega drugega?
To piše v prejšnjem mailu. Si površno predelal! :)
Ne, ampak ti pises vcasih precej trde trditve, ki nasprotujejo drugemu, kar si napisal. Tudi temu, kar sledi. Torej brez taksnih provociranj, ker si le tako lahko to razlagam.
Človek se "mora" začasno ograditi z nekimi predpostavkami in tezami, da njegov um v teh okvirih pride do nekih uokvirjenih rezultatov, oziroma da lahko funkcionira. Seveda pa bodo ti rezultati pravilni v tem uokvirjenem svetu z uokvirjenimi pravili. Ko potem izradiš drugačne okvirje, tvoj um pride do drugačnih rezultatov, ki naj bi, če bi bil pameten, nadgradili prejšnje.
Remu se rece postavitev modela in potem izgradnja izpeljav iz njega. Tako tudi matematika postavi nekaj aksiomov iz katerih izpelje druge stvari. Ampak seveda je to smiselno tako dalec, dokler so ali postopki, ki jih razvijes v taksnem modelu, neverjetno "lepi" (koristni, prenosljivi drugam, dobra mozganska vadba ...) ali pa je modele mozno aplicirati (recimo eksperimentalno dokazati ujemanje) na resnicen svet (kakorkoli ga ze mi dozivljamo) in da se zakonitosti, ki veljajo za model, potem tudi odrazajo v tem svetu.
Mitar
