> > > Da lahko pride do tega, da določen del možganov opravlja funkcijo, ki > > mu sprva ni bila namenjena, pričajo ljudje, ki so imeli poškodbe > > možganov. > > Vidis, tu gre za posplosevanje. Eno je, da se mozgani scasoma zaradi > svoje plasticnosti prilagodijo in kaksen predel prevzame funkcionalnost > drugega predela (a se to z omejitvami), drugo pa je, da ti zavestno > preklapljas kaj bo kaksen del tvojih mozganov pocel. > > Prvo predstavlja (verjetno) rast in oblikovanje novih povezav med > nevroni, drugo pa ne vem kaj predstavlja.
Ah, dve povedi, ki nista neposredno navezani ena na drugo sem dal v isti odstavek, pa si zato napačno interpretiral. Moja napaka. Hočem povedati, da je prva varianta znanosti znana, tako da morda ni daleč od tega, da se bo potrdila tudi druga. Npr. da hočem zdajle čimhitreje izračunati nekaj in zavestno zaposlim čim več možganov s tem opravilom ==>hitreje pridem do rezultata. Pa ne le zaradi tega, ker bi imel večjo procesorsko moč, ampak ker bi morda zaradi različnih asociacij v različnih predelih možganov v nevronskih mrežah ubral različne metodologije, preko katerih bi prišel do rezultata. Jaz na papirju poznam algoritem, kako se npr. množi števila, poznam tudi kako to dela računalnik, medtem ko si niti malo ne predstavljam, kako možgani to delajo. Verjetno je, da imajo možgani nekaterih ljudi različne metodologije za reševanje nalog. Torej, morda ima celo posameznik različne metodologije. Kaj ima to opraviti z neposrednim vidom? Če ta opcija (neposredni vid) obstaja, potem jo moramo morda znati zavestno vključiti - vključiti funkcijo za neposredni vid, oziroma kot sem povedal v prejšnem mejlu - zavestno vključiti predel možganov in ga izučiti, da opravlja funkcijo, ki mu sprva ni bila namenjena. > Teorija, ki bi jo rad podal, je hipoteza. Z malo filozofije ti jo podrem, > > ampak potem bomo morali začeti novo temo o filozofiranju, ki bo zajela > > osnovo teozofije. > > In katera je to teorija? Ni relevantno. Bilokatera :) Tako kot tudi podrem bilokakšno svojo. > Ker razum ni vsega zmožen in ker razume le racionalni svet, ne pa > > realnega, je utopično razmišljati, da bomo kadarkoli razvili idealno > > razumu temelječo teorijo. > > Nic ni vse zmozno, tako da tudi razum ni. Ampak vseeno ta tvoja trditev > ne pove nicesar drugega, kar ni povedal ze Gödel. > > http://en.wikipedia.org/wiki/G%C3%B6del%27s_incompleteness_theorems > Meni je važen efekt, moj razum je v svetu iluzij. Zato sprašujem kaj > > za kurca je važno kako pridemo do nečesa, če itak ne moremo podati > > končne besede o nečem. Seveda pa je zanimivo razpravljati o tem. > > Potem pa mi razlozi tvojo motivacijo za posiljanje tvojih misli na to > mailing listo? Ce ni vazno? To piše v prejšnjem mailu. Si površno predelal! :) Copy paste: >To ni enako dokazu. Dokaz vkljucuje >(hipo)tezo in ce se teza spremeni, lahko se vedno dejstva, na katerih so >temeljili prejsnji dokazi, za prejsnjo tezo, se uporabijo za nove teze. >Tako je recimo glede fosilov, ki lahko prav iste uporabljajo kot dokaze >tako neodarwinisti kot kreacionisti. Zabavno? Bravo! To je bistvenega pomena! To je glavni razlog zakaj darvinizma niti ne zanikam niti ga ne priznavam. In tudi bistveni razlog zakaj razpravo nadaljujem. Ljudje lahko pridemo do mnogo dokazov, interpretiramo pa jih po svoje. Ali drugače povedano - s postavljanjem raznih hipotez prihajaš do več možnosti, ki ti potem tako ali drugače koristijo in s pomočjo njih naučiš svoje možgane, da pridejo do nekih izkustev, do katerih morda brez razglabljanj ne bi prišel. Četudi ne morem dati o ničemer končne besede, je razprava še vedno zanimiva. Ravno to jo dela zanimivo - neskončnost. Človek se "mora" začasno ograditi z nekimi predpostavkami in tezami, da njegov um v teh okvirih pride do nekih uokvirjenih rezultatov, oziroma da lahko funkcionira. Seveda pa bodo ti rezultati pravilni v tem uokvirjenem svetu z uokvirjenimi pravili. Ko potem izradiš drugačne okvirje, tvoj um pride do drugačnih rezultatov, ki naj bi, če bi bil pameten, nadgradili prejšnje. >> Da, samo teh genov ne more med svojim zivljenjem vklopiti (no, taksne > >> genske terapije vsaj se nismo razvili). Mogoce bi kaksna naslednja > >> generacija to lahko imela, ce bi se pojavile okoliscine (ali mutacija), > >> ki bi taksen gen ponovno obudila. > > > > Imaš kak dostojen vir, ki to potrjuje? Ne more? Zakaj ne more? "Umetne" > > genske terapije seveda ni, ampak se mnogo ljudi hvali, da obstajajo > > "naravne" mentalne tehnike, kjer do tega prideš. > > Ki kaj potrjuje? Da obstajajo speci geni? Ali da ne obstaja genska > terapija? No, v vsakem primeru to ni pomembno za osnovno diskusijo, > razen ce ne vsebuje Bronikova metoda torej genskih terapij? Vprašanje je, kako Bronikov razlaga to, zakaj naj bi bil človek sposoben direktnega vida. On to razlaga preko nekih teorij iz Tibeta, teorij iz daljne zgodovine. Nekoliko so povezane z višanjem zavesti, za katero pa znanost ni dokazala, kje obstaja. Znanost ne ve, kje je tista točka, ki individuumu pove "jaz sem". Lahko še tako seciraš možgane, te točke niso našli. Zato ne bi bilo škodljivo pomisliti, da morda, če Bronikova metoda deluje, ne temelji celo na prebujanju določenih genov. Finance niso moje področje. Če pa me kdo financira, grem tja med poletjem. S seboj vzamemo 3 kalašnike, 5 granat, 4 snajperce. Ali pa enostavno rečemo, da imamo telekinetične sposobnosti. Ne, gremo neoboroženi.
