hja če vzamemo Batagelja (ki je zlo lep priemer neumnih izpitov) in teorijo o zahtevnosti izpita tudi tole ne bo čisto držalo... bil je namreč nekoč čas, ko je stric Batagelj začel predavat in delat izpite... takrat še nihče ni vedel kaj pričakovat od njega ter poslednično niso imeli pripravljenih plonkov, ki bi dobesedno citirali izreke in definicije z vsakega najmanjšega kota njegovih prosojnic ... takrat je bila slika uspeha na izpitu najbrž drugačna - raven zavedanja profesorja o zahtevnosti in predvsem smiselnosti njegovih izpitov pa bi morala sprožit alarme že po dveh/treh neuspešnih rokih - seveda se čez leto ali dve vse stabilizira ker se folk navadi, da brez plonkov ne bo naredil zadeve, na pamet se drgnit izreke o kombinatoriki ipd. je pa debilizem prve stopnje
seveda bo na izpitih vedno kdo plonkal.... ampak bolj, ko bodo težavnostno primerni (tukaj ne pravim naj ne bodo težki, saj morajo zahtevat določen nimo znanja - ampak je treba ta isti novo tudi predavat in imet dobre vaje) in predvsem smiselni, saj se večina plonkanja pojavi, ko študent ne vidi razloga, zakaj bi se neko težko neumnost učil na pamet, ko je bo čez pol leta sto posto pozabil (če mi kdo zna sedaj scitirat na pamet pol formul od kombinatorike vsaka čast in karta v umobolnico - pametni pogledamo v knjige) ker jihne bo nikjer več uporabil (ne pri drugih predmetih, ne v praksi ... ). Če se snov smiselno predstavi in zahteva na izpitu zadeve, ki so smislene ter uporabne (četudi za teoretično podlago za naprej ... npr. Fourier, odvodi.... ipd.) je stimulacija pri učenju večja saj veš, da boš s tem znanjem nekaj pridobil. Če že vnaprej vidiš, da ti bo pridobljeno zannje pomagalo samo pri opravljanju enega izpita boš seveda ubral najlažjo pot - se pravi faq, plonki ... če pa te zadeva zanima oz. vidiš da ti pride prav tudi za v prihodnje, pa se boš bolj poglobil in se morda naučil nekaj več. Tukaj je razlika tudi v pisanju plonkov in branju FAQ - pri zadevi, ki je uporabna boš tudi tu bolj aktivno sodeloval in se celo nekaj naučil - če pa preprosto slepo prepisuješ zadeve, za katere ti dol visi pa je stvar seveda drugačna in že jutri ne boš vedel kaj tam piše. 2009/10/5 Mitar <[email protected]> > Zdravo! > > > Se pravi, bi se ljudje z veseljem ucili, ce ne bi spoznali sosolcev, > > ki radi plonkajo? Tvoja teorija pade na privatnih ucnih urah! > > Lahko obrnem naokoli. Pri Batagelju je bil izpit iz teorije zelo tezak, > ker so vsi goljufali, saj ga drugace skoraj ni bilo mozno narediti. > Ampak ker so vsi goljufali on ni mogel opaziti, tega, kar bi se sicer > zgodilo, namrec, da bi naredil le malokdo v letniku. In bi imel moznost > znizati zahteve. > > Torej ce ne bi goljufali, bi se zgodilo, da bi zahteve postale realne in > bi lahko brez goljufanja dosegli zeljeno. Ker pa so vsi ostali > goljufali, pa si moral tudi ti. > > In sedaj, kaj bi raje pocel, ce se ze pripravljas na izpit: se ucil > goljufati in pripravljal kaksen pripomocek za to (no, res je, skozi to > se tudi ucis, samo potem ga ne smes na koncu uporabiti) ali raje se > nauciti nekaj osnov, ki bi zadostovale za izpit in bi ti se kdaj kasneje > prav prisle? Seveda ta druga moznost zahteva zal ne samo to, da drugi ne > goljufajo, ampak tudi da profesor dobro predava in ti s tem se bolj > zniza prag tega, kaj je potrebno narediti, da bos dobro opravil izpit. > > Pri tem mojem zgornjem je tiha predpostavka, da si ti zelis narediti > izpit. In da potem izbiras, kaksen je najlazji nacin za to. In ce je > najlazji nacin za to ta, da se preprosto naucis, potem bos izbral tega. > > Pri privatnih ucnih urah je pogosto vprasanje, ce si ucenec res zeli > nauciti ali gre le za to, da pac mora tam sedeti. Torej ali vidi v tem, > da dobi znanje, korist. > > > Ljudje smo po naravi leni, sebični in same sebe cenimo prevec. To > > mamo pac vgrajeno, cut za prezivetje, naravna selekcija. Mocan, > > pameten, znajdliv prezivi nese svoje gene naprej, ostali pomrejo. > > O ne, to nas poskusajo prepricati ravno tisti, ki premorejo skoraj samo > to. Torej nas poskusajo prepricati, da delujemo se vedno po teh nacelih. > Ampak ne. Imamo sposobnost, da delujemo tudi drugace. > > Po mojem ce clovekov obstoj ni ogrozen, ce se ne sprozi cut za (golo) > prezivetje, je cisto pripravljen pomagati socloveku, tudi ce ne bo > direktno imel od tega nobene koristi. (In zelo dvomim, da takrat > razmislja v smislu, da je to splosno koristno, ker ce bo to vsak delal, > bo tudi sam imel kaj do tega. Preprosto mu je prijetno pomagati socloveku.) > > Ne dovolite, da vas zreducirajo na le osnovne nagone, ko imamo tudi kaj > drugega. Res je, da lahko vedno najdes v kaksnem dejanju morebiten > sebicni razlog za to, ampak zelo redko se mi zdi, da ljudje pri tako > imenovanih nesebicnih dejanjih pomislimo na taksno interpretacijo. Ampak > preprosto pomagamo, ker se nam zdi to v redu, ker imamo to moznost in > ker imamo v splosnem zagotovljeno prezivetje ne glede na to. > > > Mitar > >
