Zdravo! > Vedno se pa na koncu izkaže da smo ljudje preveliki egoisti in da nas ne > briga prav veliko za skupno dobro.
Meni pa se zdi, da smo egoisti takrat, ko vidimo, da so drugi egoisti. Da zacnes mazati takrat, ko vidis, da drugi mazejo in se vprasas, zakaj pa bi se jaz mucil. Ampak da v osnovi se ne bi nic branili delati marljivo, ce bi nam to zadostovalo za prezivetje sebe in svoje druzine ter bi bilo se za kaksen priboljsek. Vsaj veliki vecini ne. Nekateri bi bili pac vedno nenasitni in zeleli vec. Torej ce se miselno postavis v okolje, kjer nihce ne bi mazal in bi z nekim zmernim delom imel zadovoljivo zivljenje, a bi ti zacel nekaj mazati? (Pa ceprav ne bi bilo nekega direktnega nadzora nad tem.) Vsaj meni se zdi, da se ti preprosto ne bi dalo tam nekaj ovinkariti in da je najlazje v resnici preprosto narediti tisto, kar si se ucil, znas in rad delas. Je pa res, da se hitro po faksu (ali ze v casu) moras uciti tudi kako obracati predpise in pravila naokoli in podobno. Ampak ali kdorkoli v tem res uziva? Ali jemlje kot nujno zlo, da bi ja lahko delal tisto, kar si zeli delati – recimo biti racunalnicar, razvijati nove stvari, ustvarjati. Mitar
