Zdravo! Tako, izpiti so mimo in sedaj se lahko spravim prebrat in odgovorit na to, kar sem posejal. :-)
Predvsem je moja zelja, da ugotovimo, ce je to, kar je trenutno, res tako samoumevno in ce je to tudi to, kar si zelimo oziroma bi si zeleli. Oziroma, da bi vi poveste, ce je in zakaj je. Ker jaz nic ne vem, jaz imam le dvome. > Da število delovnih mest določa trg je normalno. Verjetno, ce predpostavis kapitalisticno logiko kot nacin, ki ureja nasa zivljenja? Ampak se tam je vprasanje, ce je nacin izmenjave materialnih dobrin (kar je kapitalizem v neki osnovi) tudi tako enostavno prenosljiv na ljudi. Oziroma, si zelimo, da bi bil? Meni se namrec vidijo precejsnje pomanjkljivosti pri tej ideji. Najmanj to, da hitrost odzivanja izobrazevanja na trg ne more biti nikoli zadostna. Da nekaj, kar je trenutno lahko aktualno na trgu ze cez leto dni ni nujno vec (ker se zapolni primanjkljaj). Da je mogoce tistemu tekocemu traku vseeno, kaj se po njemu prenasa, ko se zamenja, kaj tovarna proizvaja v skladu s trgom, ampak ljudje nismo taksni, ljudje nismo stroji in nekatere stvari pocnemo raje kot druge, celo v nekaterih smo boljsi kot v drugih. Pa ceprav se bi lahko v teoriji izobrazili za karkoli. Zatem, ali si zelimo imeti le tiste poklice, ki so uporabni oziroma se lahko prodajo? Ali zelimo, da je to edina logika, ki doloca prezivetje neke panoge/poklice/dejavnosti/delovanja? Ali zelimo, da se vsi trudimo (se) prodati, ceprav mogoce v svojem bistvu (se) sploh ne gre prodati, ampak se moramo lagati, da je/smo primerni za trg? Seveda se lahko rece, da pac prezivi najboljsi, najbolj prilagodljiv in da je to problem tistega drugega, tistih drugih. Ampak ... ce je to stanje 80% (na oko ocenjeno, ne vem koliko je res, pa tudi ce je 50%) populacije (ki se poskusa na vse pretege prilagoditi trgu), potem s taksnim sistemom nekaj ni v redu, ne more biti v redu. Prav tako je meni dvomljiva ideja, da prezivi le najboljsi oziroma najbolj prilagodljiv vprasljiva v nasi dobi civilizacije, kjer imamo moznost, da delujemo drugace, kot je ta osnoven princip v naravi – namrec, da ga nadgradimo. Ali je nam je res potrebno delovati tako ali pa imamo moznost, da se pogovorimo, razmislimo in dogovorimo tudi o kaksnem drugem sistemu? V redu, lahko bi predpostavili, da je prav, da bolj zazeljeni poklici nagrajeni. Ampak zakaj bi to izkljucilo nek drug poklic, v katerem je nekdo le zelo marljiv in/ali sposoben, ampak zal pa ni trgovec, ne zna tega prodati in zato ga trg noce. Ali res trg doloca poklice ali le doloca, da mora biti vsak vsaj malo trgovec? Zakaj bi vsak moral biti trgovec? > Tako bi moralo biti po teoriji. Če gledaš okoli sebe, teorija žal ne > drži. Zakaj? Mogoce pa je teorija zgresena? Mogoce je prevec teoreticna in pozablja na to, da smo ljudje ljudje, da si zelimo delati nekatere stvari tudi, ce so manj placane, da nekatere stvari ne znamo ali nam ne lezijo, da imajo nekatere poklici umetno (no, to je zelo nedolocena beseda) napihnjene cene (ker so pac med njimi dobri trgovci), medtem ko drugi poklici, ki so se tako pomembni, imajo mogoce le malo nadpovprecno placo. Ce sploh. In ko imas teorijo, ki ima toliko anomalij in izjem ter posebnosti, se je potrebno vprasati, ce ni mogoce pravilnejsa razlaga, da je teorija zgresena? > Zdej pa ironija ... tisti, ki ustvarjajo napredek in so dejansko gonilna > sila gospodarstva niso tisti, ki določajo pravila igre. Pravila igre > določajo pravniki, fdvjevci ... Ljudje, ki so dejansko diplomirali iz > "kako prodajat BS". Komu bo tak kader namenil več sredstev? Sebi ali > nekim "geekom" na matematiki, fiziki, kemiji ... Sicer bi v sistemu bolj blizu nekega ideala lahko rekli, da bi morali druzboslovci in naravoslovci itak sodelovati, tako da naravoslovcem ne bi bilo potrebno razmisljati toliko o druzbenih vprasanjih svojega dela (recimo kako prodati svoj izdelek, kako ga trziti, kako ga zascititi, kaj so sploh licence, jih sploh potrebujemo, kako delujejo patenti, cemu, kako deluje podjetje, kako izpolniti racun ...) medtem ko bi druzboslovci razumeli naravoslovne plati dela in to, koliko kaj stane tam in koliko je kaj vredno. Skratka, tako kot mesto brez smetarjev ne bi preziveli nekaj dni, tudi naravoslovci brez druzboslovcev ne bi. Je pa problem, ce se ne zaveda vsak tega, da smo na tem svetu vsi tako noro povezani, da si tega sploh predstavljati ne moremo. In zato potem prihaja do tezav, konfliktov in napacnih razumevanj. In se odgovor na tvoje retoricno vprasanje: seveda, ce pa morajo igrati po pravilih trga. Ce je ideja trga, da zmaga najbolj sposoben, potem se bodo oni trudili, da bodo to oni. In ali ni absurdno, da se morajo to truditi? Ali ni absurdno, da potem to nas moti, ce pa le delajo tako, kot sistem od njih zahteva. Ne gre imeti le prednosti sistema, z njim se dobijo tudi slabosti. In mogoce je dobro razmisliti, ce prednosti res odtehtajo slabosti. Ali pa so nam tudi sistem preprosto prodali, brez garancije in moznosti vracila. In sedaj se zelimo vsi slepiti, da je edini mozen, zato da ne bi priznali svoje napake. Oziroma neumnosti. Oziroma ker mogoce upamo, da ce se bomo dovolj dobro znasli v sistemu, da bomo uspeli biti nad gladino. (In definitivno racunalnicarji nismo reprezentativen vzorec, ker na sreco nas poklic sovpada z idejami tistih, ki trenutno usmerjajo trg, ki nikakor ni prost – to je spet kar neka predpostavka, kdorkoli ki bi na prostem trgu dobil dovolj moci, bo delal vse v svoji moci, da trg preoblikuje po svoji zelji – in torej kdo se sploh trudi imeti prost trg – to je le maza za oci, izgovor, ki ga v praksi ni.) > Ker plače v povprečnem podjetju pač niso sorazmerne, se geeki odločijo > in odprejo podjetje. Kjer bodo sam svoj šef in bodo pošteno plačani. > Ampak ... Toliko tisoč FDV in pravnikov zaposlenih v javni upravi je > potrebno plačat. In tem ljudem, ki dejansko ustvarjajo €€€ se nabije > davke! Pa mamo DDV, davek na dobiček, dohodnino, socialne transferje > itd. In tak geek namesto, da bi zaslužil 5.000€ neto, mu država pobere > 40% samo z dohodnino. Pa ekonomisti, pravniki itd. niso samo v javnem > sektorju. Ker bi geek rad malo prišparal in prišel naokol vsaj s par > centi, najame davčnega svetovalca, računovodjo, odvetnika itd. Na koncu > je lahko vesel, če dobi 1500€ na roke. Ostal njegov zaslužek si > razdelijo drugi, čeprav pri njegovem ustvarjanju niso sodelovali! Zato > geek začne razmišljat in odpre po zgledu kolegov svetovalno podjetje > (ali podjetje ki na veliko štanca kopije konkurence). Malo bolje je že, > zaposli še nekaj študentov, ponudi 1000€ na mesec in čaka kakšnega > naivnega poklicnega kolega ... pa je še malo lažje. Naprej. Kaj pa če > samega sebe odpusti in ostane povezan le kot lastnik podjetja? On pa > pristane na zavodu za zaposlovanje? Socialni dodatek vsak mesec, zraven > mu podjetje še kar teče ... 300€ sociale, nekaj storniranih računov, nič > davkov, nobenega nepotrebnega razmišljanja in kreativnosti, nobene > živčnosti ... Enostavno šlepanje na druge geeke, ki so še vedno naivni > ... Super! Super analiza. > Ok. Tole je zelo karikirano. Normalno je, da družboslovce nujno > potrebujemo. Vendar ne v številu kakršen je sedaj! Le zakljucek je po mojem napacen. Namrec analiza meni ne kaze na to, da je z druzboslovci kaj narobe. Niti to, da jih je prevec. No, mogoce kaze na to, da jih je prevec, samo jih ni prevec (ce sprejmemo to predpostavko) kar tako, samo po sebi, kakor kaze zakljucek. Ampak zato, ker, kot kaze meni analiza, je sistem napacen in spodbuja to, da je prevec druzboslovcev, saj jim ocitno prav dobro gre na tem trgu. In se znajdejo. In se uspejo prodati. Oziroma zahtevati, da jih moras kupiti. Skratka, se en primer anomalije. Ki meni le kaze na to, da je problem v trgu. Ne v vseh tej mnozici posameznikov, ki so prisiljeni potem ravnati po njegovih nacelih. In problem je tudi ta, da ta trg ne regulirajo nihce od tistih, ki ga res moti. Recimo kaksen vpliv na trg ima v zgornji zgodbi katerikoli od vpletenih? Nikakrsen. Edino kar jim preostaja je, da se poskusajo prodati (ali poslovnemu partnerju ali socialni sluzbi), medtem ko bi lahko raje delali to, kar bi bilo najbolje in bi res kaj prispevali. Ampak zal je tisto na tem trgu, ki ga imamo, manj vredno. In da postavim tezo, ne da le govorim cez trg: napacna je predpostavka, da trg nagrajuje tiste vrednote, ki si jih zelimo. Torej trdimo, da bo trg reguliral vse. Ampak trg ne nagrajuje (sam po sebi) tega, da nekdo proizvaja kvalitetne izdelke ali da nekdo postavlja realne cene za svoje storitve ali svojo sposobnost. Ne, nagrajuje lazi in uspesno prelisicevanja drugega. Slucajno je res, da je vcasih lazje lagati, ce imas dobro osnovo (znanje, izdelke), ampak nikakor pa to ni nujno. In potem se jezimo, ko nekdo sluzi mastne denarce, ko samo obraca denar, medtem ko mi dobivamo debela ocala, ker zelimo narediti program brez bugov, da ne bi imeli uporabniki tezave. Strinjam se, da bi nek sistem, ki nagrajuje kvaliteto, marljivost, sposobnost bil dober. Ampak trg kot ga poznamo ni taksen sistem. To, da mislimo da je, je napaka, zmota, to nas poskusajo prepricati. Tisti, ki se v njem najbolje znajdejo in ki se ne znajdejo najbolje v izdelavi konkretnih produktov. In mi to kupujemo ves cas in iscemo resitve za neke daljne posledice in potem iscemo se vzroke tam nekje med njimi, medtem ko so vzroki cisto enostavni in na zacetku. Skratka: tisto kar vas moti, ves ta zolc, da clovek ne more s pridnim in marljivim delom zasluziti vec kot nek mazac, kaze na to, da je nekaj narobe. In me veseli, da vas moti. Le resitev ni, da se znebimo konkretnega mazaca. Ker bo na njegovo mesto prisel nov. Ampak je edina resitev, da sistem sam po sebi ne (celo) nagrajuje le-te. (In z mazaci ne mislim druzboslovce, da ne bo pomote. Torej moje mnenje je, da vsak prispeva na svoj nacin in da so prav vsi potrebni. Da to, da se potrebe med ljudmi ne uspejo zadovoljiti ni napaka teh ljudi ampak sistema, ki tega ne dela. Z mazaci mislim vse, ki delujejo po sitemu trga, ker jih to v to sili, ne delujejo pa tako, kot bi si (verjetno vsi) zeleli, da bi lahko delovali - torej srcno in z nekim ciljem nekaj ustvariti, nekaj lepega, konkretnega, oprijemljivega, nekaj, kar bi celo pomagalo ljudem. – A ni absurdno, da tudi to prelivamo v to, da nas bo ze trg nadgradil s tem, da ce bomo pomagali ljudem, bodo kupili nase izdelke in bomo vsi zadovoljni. Eh.) > Poleg tega poglej kako je zrihtana ekonomska fakulteta (ekonomistov je > preveč!) in kako so "zrihtane" naravoslovne fakultete. Za našo ti ni > treba pravit, ostale pa tudi niso na dosti boljšem položaju! Res je. Slabse se znamo prodati oziroma gibati v tem sistemu. > To da je pa procentualno večji odstotek diplomantov kot pred leti je pa > popolnoma normalna posledica razvoja. Pred 40 leti je bilo potrebno 200 > delavk za tekočim trakom. Danes je dovolj eno podjetje, ki je naredilo > robota, en vzdrževalec in kontrolor. 198 delavk zgubi službo, če niso > kvalificirane. Necesa nisem s tem razvojem nikoli razumel. In mi zato tudi ta argument hodi v stric. Ce imas tovarno, ki zaposluje 1000 delavcev in ima dovolj dohodka, da imajo vsi lepo placo, in vpeljes robotizirano proizvodnjo (postopoma, ne naenkrat, da bi potreboval kapital). Ki recimo omogoca celo vecjo proizvodnjo (in s tem vecji dohodek), kot jo je tovarna zmogla prej. Ampak potrebuje le 100 delavcev za vzdrzevanje. Zakaj se potem tiste nepotrebne delavce odpusti in morajo iskati delo? Zakaj jim preprosto ni potrebno vec delati, ampak bi dobivali se naprej placo (saj njihovo delo opravlja robot)? V redu, vzdrzevanje robotov nekaj stane in mogoce tudi povecanje proizvodnje tega ne bi pokrilo. Tako da recimo, da delavcem vec ni potrebno delati, dobijo pa 50% prejsnje place. Torej lahko, ce zelijo vecji prihodek, gredo delati nekam drugam. Kjer bi se lahko zgodba ponovila in bi tudi od tam dobili 50% in bi tako imeli skupno 100% placo. Tako bi lahko normalno ziveli, ceprav njihova znanja, ki so svoj cas bila koristna, sedaj v moderniziranih tovarnah, vec niso. Ne bi se jim bilo potrebno prilagajati trgu, svoje so ze oddelali. A ni to tisto, kar obljublja napredek? Da lahko s tehnologijo nadomestimo vec in vec cloveskega dela, tako da bomo imeli blaginjo. Pa se to ne dogaja. Kdo ima od napredka tako korist? Lastniki oziroma tisti, ki so ze prej bili na boljsem. Imajo potem se vec. In tako tehnologija le povecuje razlike med ljudmi, namesto da bi omogocala, da lahko zivimo v skoraj brezdelju. In navkljub temu smo vsi za napredek, tehnologija naprej. Ker nam tako pravijo, ker so nas v to prepricali. Zato, ker razvijati tehnologijo nosi dobicke lastnikom, koncnim uporabnikom pa je ne. Se vec, nekatere tehnologija izrine in pristanejo na cesti. In ce vidimo, da trg ne uspe usmeriti izobrazevanje tako, da bi zapolnilo prosta mesta, kako lahko pricakujemo, da se bodo ti uspeli preizobraziti, da bodo lahko zapolnili delovna mesta. > To da za pridelavo hrane ni potrebno imeti diplome je dejstvo, ki se ga > drži večina naših kmetov. Žal so v zmoti! Če maš 1Ha zemlje in moraš > nahranit svojo družino, ni problema in diploma ni potrebna. Če imaš 1Ha > zemlje in moraš nafutrat 50 ljudi je stvar drugačna in potrebuješ > dodatno znanje kako povečat izkoristek lastnega vložka in zemlje. Znanje ze. Samo nekaj je imeti znanje, ki ga lahko dobis tudi po ustnem izrocilu, v medsebojnem sodelovanju (enkrat pride en kmet pomagati enemu, drugic ta nazaj in vsak nekaj znanja ima in si delita znanje, ce med njih dodas se ljudi, ki znanje sirijo, ni potrebno, da kmet sam po sebi ima diplomo, dovolj bi recimo lahko bilo, da nekaj ljudi z diplomo hodi okoli in izobrazuje kmete za konkretne stvari, ki jih pac gojijo, brezplacno recimo). Torej nekaj je izvajati kmetovanje, drugo pa je izboljsevati same principe in mehanizme kmetovanja. To drugo verjetno potrebuje diplomo in je lahko tudi akademska panoga (seveda tako kot poznamo tudi pri nas, je silno pomembno, da imajo ti akademiki tudi prakticne izkusnje). In sedaj se nagradno vprasanje za na konec. Kako bi vi, kot racunalnicarji in sploh naravoslovci, ki niste druzboslovci, torej ne mesate zraka, resili ta problem, kaksen bi torej bil sistem, ki bi nagrajeval pravo sposobnost, marljivost, inovativnost, kvaliteto (in mogoce se kaj) ter po drugi strani ne bi nagrajeval mesanje zraka, dejavnosti, ki so same sebi namen in pretirane rezijske stroske za stvari, ki bi se lahko naredile veliko bolj enostavno, ampak ni nikomur v interesu, ker je interes pac drugacen? Lahko tudi bolj specificen podproblem: kako v nekem sistemu interakcij med ljudmi najti interakcije, ki so same sebi namen? Kaksen bi bil sistem, ki bi to odkrival oziroma vsaj nenagrajeval? Je to prosti trg? Se vam zdi, glede na znanje, ki ga imate? Delujejo kateri racunalniski sistemi po principu prostega trga? Je to torej to mogoce kaksen drug sistem? Obstaja v racunalnistvu kaj podobnega? In se eno podvprasanje na koncu. Kaj nas bolj moti. Da je nekdo bolj sposoben in zato bolj uspesen in ima vec denarja (ali kakorkoli ze vrednotimo uspeh) kot mi, ali da je nekdo nesposoben, ampak da mu druzba priznava uspeh in ima vec denarja kot mi? Ali je trenuten sistem, ki ga imamo v skladu s tem? Ce ne, kaksen predlog za sistem, ki bi bil v skladu s tem? Mitar
