Zdravo!

Tako, izpiti so mimo in sedaj se lahko spravim prebrat in odgovorit na
to, kar sem posejal. :-)

Predvsem je moja zelja, da ugotovimo, ce je to, kar je trenutno, res
tako samoumevno in ce je to tudi to, kar si zelimo oziroma bi si zeleli.
Oziroma, da bi vi poveste, ce je in zakaj je. Ker jaz nic ne vem, jaz
imam le dvome.

> Da število delovnih mest določa trg je normalno.

Verjetno, ce predpostavis kapitalisticno logiko kot nacin, ki ureja nasa
zivljenja? Ampak se tam je vprasanje, ce je nacin izmenjave materialnih
dobrin (kar je kapitalizem v neki osnovi) tudi tako enostavno prenosljiv
na ljudi. Oziroma, si zelimo, da bi bil?

Meni se namrec vidijo precejsnje pomanjkljivosti pri tej ideji. Najmanj
to, da hitrost odzivanja izobrazevanja na trg ne more biti nikoli
zadostna. Da nekaj, kar je trenutno lahko aktualno na trgu ze cez leto
dni ni nujno vec (ker se zapolni primanjkljaj). Da je mogoce tistemu
tekocemu traku vseeno, kaj se po njemu prenasa, ko se zamenja, kaj
tovarna proizvaja v skladu s trgom, ampak ljudje nismo taksni, ljudje
nismo stroji in nekatere stvari pocnemo raje kot druge, celo v nekaterih
smo boljsi kot v drugih. Pa ceprav se bi lahko v teoriji izobrazili za
karkoli.

Zatem, ali si zelimo imeti le tiste poklice, ki so uporabni oziroma se
lahko prodajo? Ali zelimo, da je to edina logika, ki doloca prezivetje
neke panoge/poklice/dejavnosti/delovanja? Ali zelimo, da se vsi trudimo
(se) prodati, ceprav mogoce v svojem bistvu (se) sploh ne gre prodati,
ampak se moramo lagati, da je/smo primerni za trg?

Seveda se lahko rece, da pac prezivi najboljsi, najbolj prilagodljiv in
da je to problem tistega drugega, tistih drugih. Ampak ... ce je to
stanje 80% (na oko ocenjeno, ne vem koliko je res, pa tudi ce je 50%)
populacije (ki se poskusa na vse pretege prilagoditi trgu), potem s
taksnim sistemom nekaj ni v redu, ne more biti v redu.

Prav tako je meni dvomljiva ideja, da prezivi le najboljsi oziroma
najbolj prilagodljiv vprasljiva v nasi dobi civilizacije, kjer imamo
moznost, da delujemo drugace, kot je ta osnoven princip v naravi –
namrec, da ga nadgradimo. Ali je nam je res potrebno delovati tako ali
pa imamo moznost, da se pogovorimo, razmislimo in dogovorimo tudi o
kaksnem drugem sistemu?

V redu, lahko bi predpostavili, da je prav, da bolj zazeljeni poklici
nagrajeni. Ampak zakaj bi to izkljucilo nek drug poklic, v katerem je
nekdo le zelo marljiv in/ali sposoben, ampak zal pa ni trgovec, ne zna
tega prodati in zato ga trg noce. Ali res trg doloca poklice ali le
doloca, da mora biti vsak vsaj malo trgovec? Zakaj bi vsak moral biti
trgovec?

> Tako bi moralo biti po teoriji. Če gledaš okoli sebe, teorija žal ne
> drži. Zakaj?

Mogoce pa je teorija zgresena? Mogoce je prevec teoreticna in pozablja
na to, da smo ljudje ljudje, da si zelimo delati nekatere stvari tudi,
ce so manj placane, da nekatere stvari ne znamo ali nam ne lezijo, da
imajo nekatere poklici umetno (no, to je zelo nedolocena beseda)
napihnjene cene (ker so pac med njimi dobri trgovci), medtem ko drugi
poklici, ki so se tako pomembni, imajo mogoce le malo nadpovprecno
placo. Ce sploh.

In ko imas teorijo, ki ima toliko anomalij in izjem ter posebnosti, se
je potrebno vprasati, ce ni mogoce pravilnejsa razlaga, da je teorija
zgresena?

> Zdej pa ironija ... tisti, ki ustvarjajo napredek in so dejansko gonilna
> sila gospodarstva niso tisti, ki določajo pravila igre. Pravila igre
> določajo pravniki, fdvjevci ... Ljudje, ki so dejansko diplomirali iz
> "kako prodajat BS". Komu bo tak kader namenil več sredstev? Sebi ali
> nekim "geekom" na matematiki, fiziki, kemiji ...

Sicer bi v sistemu bolj blizu nekega ideala lahko rekli, da bi morali
druzboslovci in naravoslovci itak sodelovati, tako da naravoslovcem ne
bi bilo potrebno razmisljati toliko o druzbenih vprasanjih svojega dela
(recimo kako prodati svoj izdelek, kako ga trziti, kako ga zascititi,
kaj so sploh licence, jih sploh potrebujemo, kako delujejo patenti,
cemu, kako deluje podjetje, kako izpolniti racun ...) medtem ko bi
druzboslovci razumeli naravoslovne plati dela in to, koliko kaj stane
tam in koliko je kaj vredno.

Skratka, tako kot mesto brez smetarjev ne bi preziveli nekaj dni, tudi
naravoslovci brez druzboslovcev ne bi. Je pa problem, ce se ne zaveda
vsak tega, da smo na tem svetu vsi tako noro povezani, da si tega sploh
predstavljati ne moremo. In zato potem prihaja do tezav, konfliktov in
napacnih razumevanj.

In se odgovor na tvoje retoricno vprasanje: seveda, ce pa morajo igrati
po pravilih trga. Ce je ideja trga, da zmaga najbolj sposoben, potem se
bodo oni trudili, da bodo to oni.

In ali ni absurdno, da se morajo to truditi? Ali ni absurdno, da potem
to nas moti, ce pa le delajo tako, kot sistem od njih zahteva.

Ne gre imeti le prednosti sistema, z njim se dobijo tudi slabosti. In
mogoce je dobro razmisliti, ce prednosti res odtehtajo slabosti. Ali pa
so nam tudi sistem preprosto prodali, brez garancije in moznosti vracila.

In sedaj se zelimo vsi slepiti, da je edini mozen, zato da ne bi
priznali svoje napake. Oziroma neumnosti. Oziroma ker mogoce upamo, da
ce se bomo dovolj dobro znasli v sistemu, da bomo uspeli biti nad
gladino. (In definitivno racunalnicarji nismo reprezentativen vzorec,
ker na sreco nas poklic sovpada z idejami tistih, ki trenutno usmerjajo
trg, ki nikakor ni prost – to je spet kar neka predpostavka, kdorkoli ki
bi na prostem trgu dobil dovolj moci, bo delal vse v svoji moci, da trg
preoblikuje po svoji zelji – in torej kdo se sploh trudi imeti prost trg
 – to je le maza za oci, izgovor, ki ga v praksi ni.)

> Ker plače v povprečnem podjetju pač niso sorazmerne, se geeki odločijo
> in odprejo podjetje. Kjer bodo sam svoj šef in bodo pošteno plačani.
> Ampak ... Toliko tisoč FDV in pravnikov zaposlenih v javni upravi je
> potrebno plačat. In tem ljudem, ki dejansko ustvarjajo €€€ se nabije
> davke! Pa mamo DDV, davek na dobiček, dohodnino, socialne transferje
> itd. In tak geek namesto, da bi zaslužil 5.000€ neto, mu država pobere
> 40% samo z dohodnino. Pa ekonomisti, pravniki itd. niso samo v javnem
> sektorju. Ker bi geek rad malo prišparal in prišel naokol vsaj s par
> centi, najame davčnega svetovalca, računovodjo, odvetnika itd. Na koncu
> je lahko vesel, če dobi 1500€ na roke. Ostal njegov zaslužek si
> razdelijo drugi, čeprav pri njegovem ustvarjanju niso sodelovali! Zato
> geek začne razmišljat in odpre po zgledu kolegov svetovalno podjetje
> (ali podjetje ki na veliko štanca kopije konkurence). Malo bolje je že,
> zaposli še nekaj študentov, ponudi 1000€ na mesec in čaka kakšnega
> naivnega poklicnega kolega ... pa je še malo lažje. Naprej. Kaj pa če
> samega sebe odpusti in ostane povezan le kot lastnik podjetja? On pa
> pristane na zavodu za zaposlovanje? Socialni dodatek vsak mesec, zraven
> mu podjetje še kar teče ... 300€ sociale, nekaj storniranih računov, nič
> davkov, nobenega nepotrebnega razmišljanja in kreativnosti, nobene
> živčnosti ... Enostavno šlepanje na druge geeke, ki so še vedno naivni
> ... Super!

Super analiza.

> Ok. Tole je zelo karikirano. Normalno je, da družboslovce nujno
> potrebujemo. Vendar ne v številu kakršen je sedaj!

Le zakljucek je po mojem napacen. Namrec analiza meni ne kaze na to, da
je z druzboslovci kaj narobe. Niti to, da jih je prevec. No, mogoce kaze
na to, da jih je prevec, samo jih ni prevec (ce sprejmemo to
predpostavko) kar tako, samo po sebi, kakor kaze zakljucek. Ampak zato,
ker, kot kaze meni analiza, je sistem napacen in spodbuja to, da je
prevec druzboslovcev, saj jim ocitno prav dobro gre na tem trgu. In se
znajdejo. In se uspejo prodati. Oziroma zahtevati, da jih moras kupiti.

Skratka, se en primer anomalije. Ki meni le kaze na to, da je problem v
trgu. Ne v vseh tej mnozici posameznikov, ki so prisiljeni potem ravnati
po njegovih nacelih. In problem je tudi ta, da ta trg ne regulirajo
nihce od tistih, ki ga res moti. Recimo kaksen vpliv na trg ima v
zgornji zgodbi katerikoli od vpletenih? Nikakrsen. Edino kar jim
preostaja je, da se poskusajo prodati (ali poslovnemu partnerju ali
socialni sluzbi), medtem ko bi lahko raje delali to, kar bi bilo
najbolje in bi res kaj prispevali. Ampak zal je tisto na tem trgu, ki ga
imamo, manj vredno.

In da postavim tezo, ne da le govorim cez trg: napacna je predpostavka,
da trg nagrajuje tiste vrednote, ki si jih zelimo. Torej trdimo, da bo
trg reguliral vse. Ampak trg ne nagrajuje (sam po sebi) tega, da nekdo
proizvaja kvalitetne izdelke ali da nekdo postavlja realne cene za svoje
storitve ali svojo sposobnost. Ne, nagrajuje lazi in uspesno
prelisicevanja drugega. Slucajno je res, da je vcasih lazje lagati, ce
imas dobro osnovo (znanje, izdelke), ampak nikakor pa to ni nujno.

In potem se jezimo, ko nekdo sluzi mastne denarce, ko samo obraca denar,
medtem ko mi dobivamo debela ocala, ker zelimo narediti program brez
bugov, da ne bi imeli uporabniki tezave.

Strinjam se, da bi nek sistem, ki nagrajuje kvaliteto, marljivost,
sposobnost bil dober. Ampak trg kot ga poznamo ni taksen sistem. To, da
mislimo da je, je napaka, zmota, to nas poskusajo prepricati. Tisti, ki
se v njem najbolje znajdejo in ki se ne znajdejo najbolje v izdelavi
konkretnih produktov.

In mi to kupujemo ves cas in iscemo resitve za neke daljne posledice in
potem iscemo se vzroke tam nekje med njimi, medtem ko so vzroki cisto
enostavni in na zacetku. Skratka: tisto kar vas moti, ves ta zolc, da
clovek ne more s pridnim in marljivim delom zasluziti vec kot nek mazac,
kaze na to, da je nekaj narobe. In me veseli, da vas moti. Le resitev
ni, da se znebimo konkretnega mazaca. Ker bo na njegovo mesto prisel
nov. Ampak je edina resitev, da sistem sam po sebi ne (celo) nagrajuje
le-te.

(In z mazaci ne mislim druzboslovce, da ne bo pomote. Torej moje mnenje
je, da vsak prispeva na svoj nacin in da so prav vsi potrebni. Da to, da
se potrebe med ljudmi ne uspejo zadovoljiti ni napaka teh ljudi ampak
sistema, ki tega ne dela. Z mazaci mislim vse, ki delujejo po sitemu
trga, ker jih to v to sili, ne delujejo pa tako, kot bi si (verjetno
vsi) zeleli, da bi lahko delovali - torej srcno in z nekim ciljem nekaj
ustvariti, nekaj lepega, konkretnega, oprijemljivega, nekaj, kar bi celo
pomagalo ljudem. – A ni absurdno, da tudi to prelivamo v to, da nas bo
ze trg nadgradil s tem, da ce bomo pomagali ljudem, bodo kupili nase
izdelke in bomo vsi zadovoljni. Eh.)

> Poleg tega poglej kako je zrihtana ekonomska fakulteta (ekonomistov je
> preveč!) in kako so "zrihtane" naravoslovne fakultete. Za našo ti ni
> treba pravit, ostale pa tudi niso na dosti boljšem položaju!

Res je. Slabse se znamo prodati oziroma gibati v tem sistemu.

> To da je pa procentualno večji odstotek diplomantov kot pred leti je pa
> popolnoma normalna posledica razvoja. Pred 40 leti je bilo potrebno 200
> delavk za tekočim trakom. Danes je dovolj eno podjetje, ki je naredilo
> robota, en vzdrževalec in kontrolor. 198 delavk zgubi službo, če niso
> kvalificirane.

Necesa nisem s tem razvojem nikoli razumel. In mi zato tudi ta argument
hodi v stric.

Ce imas tovarno, ki zaposluje 1000 delavcev in ima dovolj dohodka, da
imajo vsi lepo placo, in vpeljes robotizirano proizvodnjo (postopoma, ne
naenkrat, da bi potreboval kapital). Ki recimo omogoca celo vecjo
proizvodnjo (in s tem vecji dohodek), kot jo je tovarna zmogla prej.
Ampak potrebuje le 100 delavcev za vzdrzevanje. Zakaj se potem tiste
nepotrebne delavce odpusti in morajo iskati delo? Zakaj jim preprosto ni
potrebno vec delati, ampak bi dobivali se naprej placo (saj njihovo delo
opravlja robot)? V redu, vzdrzevanje robotov nekaj stane in mogoce tudi
povecanje proizvodnje tega ne bi pokrilo. Tako da recimo, da delavcem
vec ni potrebno delati, dobijo pa 50% prejsnje place. Torej lahko, ce
zelijo vecji prihodek, gredo delati nekam drugam. Kjer bi se lahko
zgodba ponovila in bi tudi od tam dobili 50% in bi tako imeli skupno
100% placo. Tako bi lahko normalno ziveli, ceprav njihova znanja, ki so
svoj cas bila koristna, sedaj v moderniziranih tovarnah, vec niso. Ne bi
se jim bilo potrebno prilagajati trgu, svoje so ze oddelali.

A ni to tisto, kar obljublja napredek? Da lahko s tehnologijo
nadomestimo vec in vec cloveskega dela, tako da bomo imeli blaginjo. Pa
se to ne dogaja. Kdo ima od napredka tako korist? Lastniki oziroma
tisti, ki so ze prej bili na boljsem. Imajo potem se vec. In tako
tehnologija le povecuje razlike med ljudmi, namesto da bi omogocala, da
lahko zivimo v skoraj brezdelju. In navkljub temu smo vsi za napredek,
tehnologija naprej. Ker nam tako pravijo, ker so nas v to prepricali.
Zato, ker razvijati tehnologijo nosi dobicke lastnikom, koncnim
uporabnikom pa je ne. Se vec, nekatere tehnologija izrine in pristanejo
na cesti. In ce vidimo, da trg ne uspe usmeriti izobrazevanje tako, da
bi zapolnilo prosta mesta, kako lahko pricakujemo, da se bodo ti uspeli
preizobraziti, da bodo lahko zapolnili delovna mesta.

> To da za pridelavo hrane ni potrebno imeti diplome je dejstvo, ki se ga
> drži večina naših kmetov. Žal so v zmoti! Če maš 1Ha zemlje in moraš
> nahranit svojo družino, ni problema in diploma ni potrebna. Če imaš 1Ha
> zemlje in moraš nafutrat 50 ljudi je stvar drugačna in potrebuješ
> dodatno znanje kako povečat izkoristek lastnega vložka in zemlje.

Znanje ze. Samo nekaj je imeti znanje, ki ga lahko dobis tudi po ustnem
izrocilu, v medsebojnem sodelovanju (enkrat pride en kmet pomagati
enemu, drugic ta nazaj in vsak nekaj znanja ima in si delita znanje, ce
med njih dodas se ljudi, ki znanje sirijo, ni potrebno, da kmet sam po
sebi ima diplomo, dovolj bi recimo lahko bilo, da nekaj ljudi z diplomo
hodi okoli in izobrazuje kmete za konkretne stvari, ki jih pac gojijo,
brezplacno recimo). Torej nekaj je izvajati kmetovanje, drugo pa je
izboljsevati same principe in mehanizme kmetovanja. To drugo verjetno
potrebuje diplomo in je lahko tudi akademska panoga (seveda tako kot
poznamo tudi pri nas, je silno pomembno, da imajo ti akademiki tudi
prakticne izkusnje).

In sedaj se nagradno vprasanje za na konec. Kako bi vi, kot
racunalnicarji in sploh naravoslovci, ki niste druzboslovci, torej ne
mesate zraka, resili ta problem, kaksen bi torej bil sistem, ki bi
nagrajeval pravo sposobnost, marljivost, inovativnost, kvaliteto (in
mogoce se kaj) ter po drugi strani ne bi nagrajeval mesanje zraka,
dejavnosti, ki so same sebi namen in pretirane rezijske stroske za
stvari, ki bi se lahko naredile veliko bolj enostavno, ampak ni nikomur
v interesu, ker je interes pac drugacen? Lahko tudi bolj specificen
podproblem: kako v nekem sistemu interakcij med ljudmi najti
interakcije, ki so same sebi namen? Kaksen bi bil sistem, ki bi to
odkrival oziroma vsaj nenagrajeval? Je to prosti trg? Se vam zdi, glede
na znanje, ki ga imate? Delujejo kateri racunalniski sistemi po principu
prostega trga? Je to torej to mogoce kaksen drug sistem? Obstaja v
racunalnistvu kaj podobnega?

In se eno podvprasanje na koncu. Kaj nas bolj moti. Da je nekdo bolj
sposoben in zato bolj uspesen in ima vec denarja (ali kakorkoli ze
vrednotimo uspeh) kot mi, ali da je nekdo nesposoben, ampak da mu druzba
priznava uspeh in ima vec denarja kot mi? Ali je trenuten sistem, ki ga
imamo v skladu s tem? Ce ne, kaksen predlog za sistem, ki bi bil v
skladu s tem?


Mitar

Reply via email to