Zivjo Odnos do studentov, bi seveda lahko izpopolnil, vendar kot ze omenjeno, je bil najbrz v casovni stiski. Nihce namrec ni popoln in tudi on se "najbrz" se uci. Priznati pa moram, da sem se ravno zaradi njegove strogosti bolj temeljito pripravil na izpit(tako na seminarsko kot na pisni in ustni izpit) in posledicno bolj temeljito naucil(za kar sem konec koncev zelo vesel). Toliko z moje strani.
LP Blaž On 3/18/06, RideR <[EMAIL PROTECTED]> wrote: > > Mah sej tegale se mi ni dal komplet prebrat. Sicer je res da ga bomo s tem > žigosali, in ker si vsak zasluži še eno možnost bi mu jest pač pogledov > tokrat čez prste, vendar naj le nekdo stopi do njega in mu reče kakšno > okoli > njegovega odnosa, do študentov in vaj, ker v nasprotnem primeru obstaja > možnost da bo na faksu še kakšen "Dobnikar". > > LP, Blaž.H > > > -----Original Message----- > From: friclist-bounces+blaz.hafnar= [EMAIL PROTECTED] > [mailto:[EMAIL PROTECTED] On Behalf Of > Mitar > Sent: Saturday, March 18, 2006 1:08 AM > To: FRIClist > Subject: Re: [Friclist] asistent pri PB oz. OPB > > Zdravo! > > > Če bo š. svet prejel tudi kakšno uradno pritožbo v pisni obliki (npr. > > v imenu študentov 3. letnikov informatike oz. programske opreme), > > potem bo kandidaturo zavrnil. Če uradne pritožbe ne bo, bo asistent > > dr. Zrnec verjetno napredoval v višjega predavatelja (to je pač > > stopnica na poti do naziva profesor). > > Tu je nujno potreben komentar. Ni res, da je naziv visjega predavatelja > korak k nazivu profesor. Visji predavatelj pomeni, da bo lahko predaval > na visokosolskem studiju. Za predavanje na univerzitetnem studiju pa je > potreben naziv docenta. In ta je dosegljiv direktno iz asistentnega > mesta. Torej naziv visjega predavatelja je stranski tir v lestvici > nazivov. > > Sklepam, da je razlog, da se poteguje za naziv visjega profesorja in ne > direktno docenta ta, da nima vseh pogojev (premalo raziskovalnega dela) > za docentski naziv, a vseeno mora napredovati, da lahko ohrani delovno > mesto (namrec cas asistenta je omejen - zato se mu je verjetno tako > mudilo z doktoratom in zato verjetno tudi tako hitro zeli napredovati in > ne caka, da bi sel direktno v docenta). > > Zato opozarjam, da bo neuspelo napredovanje verjetno pomenilo, da bo > izgubil sluzbo. > > Trenutni sistem je pac taksen, da za delo moras napredovati po nazivih > in to pomeni, da se moras tudi ukvarjati s pedagoskim delom. > > Strinjam se, da je njegov odnos do studentov vprasljiv, ampak se pa ne > strinjam, da bi zaradi njega bil kaznovan s tem, da izgubi sluzbo. Ne > strinjam se s tem, da se to zgodi brez opozorila ali moznosti, da se > popravi. > > Ker ce ne opazate, smo pristali v zelo nevarnih vodah. On naredi napako > in paf, naslednja stvar, ki se je zave je, da leti iz sluzbe. Brez > debate, brez moznosti popravljanja. Ali si res zelimo sistem, kjer > pritozba pomeni tako velike posledice? To so delali tudi v srednjem > veku, ko so zazigali carovnice - le obtozba je bila potrebna. Napovedati > zavrnitev, samo da pride karkoli, je montirani proces. > > Stvar je nenamerno (ali pa namerno, samo tega ne zelim verjeti) postala > zelo hitra in nevarna. Nekako smo zaceli preskakovati korake in to ne > vodi k dobremu. > > Torej. Ce pride pritozba na studentski svet, je edino normalno, da se > ukrepa lepo po vrsti. Se pogovori z njim. Ce to ne resi stvari, se > pogovori s profesorjem. Ce to ne resi stvari, se pogovori z prodekanom > za pedagosko delo. Ce to ne resi stvari, se pogovori z dekanom. In tako > naprej. > > Taksen je sistem in verjetno si taksnega tudi vsi zelimo. Mogoce izgleda > neucinkovit, ampak je sistem, ki zagotavlja obojestransko varnost. Zakaj > mislite, da obstajajo vecstopenjska sodisca? > > Bi vi zeleli, da se pritozba cez studenta resi tako, da se svet > profesorjev odloci, da letis iz fakulteta, brez da te kdorkoli karkoli > vprasa in ti da moznost, da se popravis? > > Hja, boste rekli, naj se popravlja, medtem ko je se naprej asistent. In > tudi, ce bi lahko bil se naprej asistent, je to slaba misel. Namrec > "popravlja" se on lahko tudi potem, ko je napredoval v visji naziv. > Pritozujemo se lahko tudi kasneje. Zakaj bi te stvari omejevale njegovo > napredovanje po nazivih, ki je potrebno zato, da lahko karkoli pocne. Ce > bo res "nepopravljiv", bo ze vodstvo fakultete ukrepalo. > > > Torej ali študentje podpiramo Zrncevo kandidaturo za višjega > > predavatelja in kasneje morda za profesorja? Odločitev je naša. Ali > > želimo, da prej spremeni svoj odnos do študentov? (če bi ga naša > > pritožba vzpodbudila k pozitivnim spremembam) Kakšno je vaše mnenje? > > Bo kdo sestavil pritožbo (če je to sploh v našem interesu)? > > To so zelo dobra vprasanja, da se naucite, kako morate biti pazljivi pri > tem, da svet ni crno-bel. In da odgovori niso samo "da" in "ne". Se > posebej ne pri tako kompleksnih temah. > > > Torej ali studentje podpiramo Zrncevo kandidaturo za visjega > > predavatelja in kasneje morda za profesorja? > > Da, podpiramo jo, ker se nam zdi, da ni bil do njega izpeljan se > nikakrsen postopek, ki bi se po veliko truda in energije izkazal za > nekoristnega in bi nakazoval na to, da moramo uporabiti tako resne > prijeme. Podpiramo jo, ker mislimo, da njegove napake niso taksne, da bi > se sprasevali, ali naj izgubi sluzbo ali ne - v resnici sploh ne vemo, > kako velike so njegove napake in koliko jih je sploh zeljan odpraviti, > ker se sploh se z njim nismo pogovorili. Tako da vprasanje o kandidaturi > je trenutno cisto samoumevno - namrec v razvitih druzbah velja obtozeni > za nedolznega, dokler se ne dokaze nasprotno. In glede na to, da > postopka se ni bilo, se vedno velja za nedolznega. > > Dajmo mu pozitivno mnenje, potem pa se pogovarjajmo s profesorjem o tem, > kako urediti zadeve. Argument, da smo imeli moznost dati negativno > mnenje, ampak nismo, ker smo verjeli, da lahko popravi svoj odnos do > studentov, je pri tem lahko argument v naso korist (in tudi nekaj, kar bo > dokazovalo, da s to pobudo ne prihajamo s sovraznimi nameni). > > > Ali zelimo, da prej spremeni svoj odnos do studentov? > > Seveda zelimo, da spremeni odnos do studentov. Vprasanje je le, ce > zelimo, da ga prej. In vprasanje je, ce zelimo to tako mocno, da ce tega > ne more izpolniti, da naj izgubi sluzbo? > > > Bo kdo sestavil pritozbo? > > Bo kdo sestavil pohvalo? Zakaj nihce nikoli ne sestavi pohvale za > kaksnega profesorja ali asistenta? Da bi on lahko imel papir, s katerim > bi se kasneje branil taksnim skupinskim lincem, ki zeli vzeti pravico v > svoje roke (me spominja malo na divji zahod, samo da sedaj strasimo s > papirji). > > Torej pritozbe so v redu, ker kazejo na mnenje studentov. Problem je > edino, da bi morale biti samoiniciativne. > > Malo bi tudi komentiral to printanje naloge v casu zagovorov > seminarskih. Clovek je imel prav resen problem (doktorat je 100 krat > bolj stresen od diplome) in je pravzaprav zelo normalno funkcioniral v > tem casu (ocitno je bil v casovni stiski - stazisti imajo roke, do kdaj > morajo doktorirati, in ce se jim ne posreci, ostanejo brez sluzbe in > morda celo vracajo denar, ki so ga prejemali za placo). In isto casovno > stisko verjetno resuje tudi sedaj s tem nazivom. > > > Mitar > > > __________ NOD32 1.1449 (20060317) Information __________ > > This message was checked by NOD32 antivirus system. > http://www.eset.com > > > >
