Mitar ne seri. 1. ne govori v imenu vseh studentov. Ce mas mnenje, govori zase. 2. o kaki izgubi sluzbe govoris, a si na glavo padu? Bratranec mi je asistent ze cca 10 let, stric 20 pa nimata nobene zelje niti potrebe po napredovanju v prof. Zrnec mi deluje kot mulc, par let starejsi kot mi. IN ce bo zgubu sluzbo jo bo zgubu zaradi odnosa, ne zaradi staza! 3. vsekakor bi bil pravilen pristop NAJPREJ odnos, potem napredovanje! 4. Kaj je in kaj ni njegov doktorat nas ne sme zanimat. Tako kot njega ne zanima, da mam jaz tekmo in bi mi izpit bolj odgovarjal en teden zamaknjen. Roki so zato, da se jih drzi. Sploh pa kot omenjeno, dogodivscina z doktoratom NI EDINA 5. a nisi ti na strojni? A mas ti tud zrneca? CE ga nimas - kako pol sploh lahko ocenjujes in komentiras odnos asistenta, ki ga ne poznas?
-----Original Message----- From: [EMAIL PROTECTED] [mailto:[EMAIL PROTECTED] On Behalf Of Mitar Sent: Saturday, March 18, 2006 1:08 AM To: FRIClist Subject: Re: [Friclist] asistent pri PB oz. OPB Zdravo! > Če bo š. svet prejel tudi kakšno uradno pritožbo v pisni obliki (npr. > v imenu študentov 3. letnikov informatike oz. programske opreme), > potem bo kandidaturo zavrnil. Če uradne pritožbe ne bo, bo asistent > dr. Zrnec verjetno napredoval v višjega predavatelja (to je pač > stopnica na poti do naziva profesor). Tu je nujno potreben komentar. Ni res, da je naziv visjega predavatelja korak k nazivu profesor. Visji predavatelj pomeni, da bo lahko predaval na visokosolskem studiju. Za predavanje na univerzitetnem studiju pa je potreben naziv docenta. In ta je dosegljiv direktno iz asistentnega mesta. Torej naziv visjega predavatelja je stranski tir v lestvici nazivov. Sklepam, da je razlog, da se poteguje za naziv visjega profesorja in ne direktno docenta ta, da nima vseh pogojev (premalo raziskovalnega dela) za docentski naziv, a vseeno mora napredovati, da lahko ohrani delovno mesto (namrec cas asistenta je omejen - zato se mu je verjetno tako mudilo z doktoratom in zato verjetno tudi tako hitro zeli napredovati in ne caka, da bi sel direktno v docenta). Zato opozarjam, da bo neuspelo napredovanje verjetno pomenilo, da bo izgubil sluzbo. Trenutni sistem je pac taksen, da za delo moras napredovati po nazivih in to pomeni, da se moras tudi ukvarjati s pedagoskim delom. Strinjam se, da je njegov odnos do studentov vprasljiv, ampak se pa ne strinjam, da bi zaradi njega bil kaznovan s tem, da izgubi sluzbo. Ne strinjam se s tem, da se to zgodi brez opozorila ali moznosti, da se popravi. Ker ce ne opazate, smo pristali v zelo nevarnih vodah. On naredi napako in paf, naslednja stvar, ki se je zave je, da leti iz sluzbe. Brez debate, brez moznosti popravljanja. Ali si res zelimo sistem, kjer pritozba pomeni tako velike posledice? To so delali tudi v srednjem veku, ko so zazigali carovnice - le obtozba je bila potrebna. Napovedati zavrnitev, samo da pride karkoli, je montirani proces. Stvar je nenamerno (ali pa namerno, samo tega ne zelim verjeti) postala zelo hitra in nevarna. Nekako smo zaceli preskakovati korake in to ne vodi k dobremu. Torej. Ce pride pritozba na studentski svet, je edino normalno, da se ukrepa lepo po vrsti. Se pogovori z njim. Ce to ne resi stvari, se pogovori s profesorjem. Ce to ne resi stvari, se pogovori z prodekanom za pedagosko delo. Ce to ne resi stvari, se pogovori z dekanom. In tako naprej. Taksen je sistem in verjetno si taksnega tudi vsi zelimo. Mogoce izgleda neucinkovit, ampak je sistem, ki zagotavlja obojestransko varnost. Zakaj mislite, da obstajajo vecstopenjska sodisca? Bi vi zeleli, da se pritozba cez studenta resi tako, da se svet profesorjev odloci, da letis iz fakulteta, brez da te kdorkoli karkoli vprasa in ti da moznost, da se popravis? Hja, boste rekli, naj se popravlja, medtem ko je se naprej asistent. In tudi, ce bi lahko bil se naprej asistent, je to slaba misel. Namrec "popravlja" se on lahko tudi potem, ko je napredoval v visji naziv. Pritozujemo se lahko tudi kasneje. Zakaj bi te stvari omejevale njegovo napredovanje po nazivih, ki je potrebno zato, da lahko karkoli pocne. Ce bo res "nepopravljiv", bo ze vodstvo fakultete ukrepalo. > Torej ali študentje podpiramo Zrncevo kandidaturo za višjega > predavatelja in kasneje morda za profesorja? Odločitev je naša. Ali > želimo, da prej spremeni svoj odnos do študentov? (če bi ga naša > pritožba vzpodbudila k pozitivnim spremembam) Kakšno je vaše mnenje? > Bo kdo sestavil pritožbo (če je to sploh v našem interesu)? To so zelo dobra vprasanja, da se naucite, kako morate biti pazljivi pri tem, da svet ni crno-bel. In da odgovori niso samo "da" in "ne". Se posebej ne pri tako kompleksnih temah. > Torej ali studentje podpiramo Zrncevo kandidaturo za visjega > predavatelja in kasneje morda za profesorja? Da, podpiramo jo, ker se nam zdi, da ni bil do njega izpeljan se nikakrsen postopek, ki bi se po veliko truda in energije izkazal za nekoristnega in bi nakazoval na to, da moramo uporabiti tako resne prijeme. Podpiramo jo, ker mislimo, da njegove napake niso taksne, da bi se sprasevali, ali naj izgubi sluzbo ali ne - v resnici sploh ne vemo, kako velike so njegove napake in koliko jih je sploh zeljan odpraviti, ker se sploh se z njim nismo pogovorili. Tako da vprasanje o kandidaturi je trenutno cisto samoumevno - namrec v razvitih druzbah velja obtozeni za nedolznega, dokler se ne dokaze nasprotno. In glede na to, da postopka se ni bilo, se vedno velja za nedolznega. Dajmo mu pozitivno mnenje, potem pa se pogovarjajmo s profesorjem o tem, kako urediti zadeve. Argument, da smo imeli moznost dati negativno mnenje, ampak nismo, ker smo verjeli, da lahko popravi svoj odnos do studentov, je pri tem lahko argument v naso korist (in tudi nekaj, kar bo dokazovalo, da s to pobudo ne prihajamo s sovraznimi nameni). > Ali zelimo, da prej spremeni svoj odnos do studentov? Seveda zelimo, da spremeni odnos do studentov. Vprasanje je le, ce zelimo, da ga prej. In vprasanje je, ce zelimo to tako mocno, da ce tega ne more izpolniti, da naj izgubi sluzbo? > Bo kdo sestavil pritozbo? Bo kdo sestavil pohvalo? Zakaj nihce nikoli ne sestavi pohvale za kaksnega profesorja ali asistenta? Da bi on lahko imel papir, s katerim bi se kasneje branil taksnim skupinskim lincem, ki zeli vzeti pravico v svoje roke (me spominja malo na divji zahod, samo da sedaj strasimo s papirji). Torej pritozbe so v redu, ker kazejo na mnenje studentov. Problem je edino, da bi morale biti samoiniciativne. Malo bi tudi komentiral to printanje naloge v casu zagovorov seminarskih. Clovek je imel prav resen problem (doktorat je 100 krat bolj stresen od diplome) in je pravzaprav zelo normalno funkcioniral v tem casu (ocitno je bil v casovni stiski - stazisti imajo roke, do kdaj morajo doktorirati, in ce se jim ne posreci, ostanejo brez sluzbe in morda celo vracajo denar, ki so ga prejemali za placo). In isto casovno stisko verjetno resuje tudi sedaj s tem nazivom. Mitar
