Živjo! Izkušnje mi narekujejo, da je dobro, da vsake toliko časa povem naslednje. Ko pride do takih razprav, sem skeptik, dvomljivec, agnostik, kosnstruktivni provokator in radovednež. Izogibam se vnaprejšnjim sodbam, ki temeljijo na kakršnemkoli prepričanju, ki se ga da izpodbiti. Nevarne fundamentaliste včasih zgrizem. Ok, zdaj pa dalje...
Pri obeh primerih gre za to, da imamo že nekaj časa dobro utemeljeno in > eksperimentalno potrjeno znanstveno teorijo s katero se neka ideja ne > sklada. > Tako kot se nadsvetlobna hitrost ne sklada z relativnostjo, se direktni > vid > ne sklada v bistvu kar s celotnim znanstvenim pogledom na svet. Znanstvenik dvomi. Kdor ne dvomi, ni znanstvenik, temveč vernik. Znanstvenik nima trdno izoblikovanega pogleda na svet. Ko že omenjaš kvantno fiziko... od zagovornikov direktnega vida bi > pričakoval, da najdejo neko razlago zanj, ki se sklada s kvantno > elektrodinamiko. Kako > torej pride informacija o obliki tistih krivulj na tabli v naše možgane? > Sam ne > vidim druge poti kot preko EM sevanja, ki pa ga bolj slabo prepušča tista > preveza čez > oči, razen če je v njej kaka luknjica. ;) Kako torej? Kvantna fizika > namreč ne > dovoljuje "teleportacije" informacij... Če si si dobro pogledal vse 3 filmčke od direktnega vida, si lahko opazil, da je npr. deklica prad začetkom razpoznavanja vzorcev na papirju na kratko pogledala papir. Torej Bronikov zagovarja možnost razvoja možganov do te mere, da je zmožen fotospomina. Ker konvencionalna znanost to priznava, ni do te mere z Bronikovo metodo nič narobe. Fotobranje preučuje npr. Paul Scheele. <http://www.learningstrategies.com/Scheele.asp> Promovira ga na tejle strani <http://www.learningstrategies.com/PhotoReading/home.asp>. Veliko člankov od tipa, ki je metodo preizkušal, najdeš tule<http://www.stevepavlina.com/blog/2006/10/photoreading/>. Pa še slovenske strani <http://primilopato.blogspot.com/> entuziastov, ki to preizkušajo. Fotobranje je en mali delček. Ker "vemo" (v bistvu znanost temu verjame, ker je videla; do nas je prišlo le preko medijev), da si savant Stephen Wiltshire: The Human Camera <http://www.youtube.com/watch?v=a8YXZTlwTAU>zapomni pokrajino do največjih detajlov, lahko smatramo, da obstaja možnost, da to sposobnost razvije še kdo drug. Dobro, to, kdo jo poseduje, niti ni važno. Nas zanima bolj to, kako bi kdorkoli na tem svetu lahko bil sposoben direktnega vida. Najprej se moramo vprašati, kaj direktni vid je, kako bomo ta fenomen definirali. Je to A) zmožnost prostega gibanja po prostoru, ki nam je že znan, ali je to B) zmožnost gibanja po prostoru, ki nam ni znan, razpoznavanje dinamičnih slik, ki smo jih prvič videli Če gre za varianto A, je odgovor na to, kako je direktni vid povsem verjeten ta, da imamo opraviti s človekom, ki ima naslednje sposobnosti: - zelo natančno si zapomni, kako izgleda prostor, v katerem se nahaja (to doseže s fotospominom in viziualizacijo) - zelo dobro določa svojo lokacijo v prostoru.. npr. možgane ima naučene da vedo, kam bo prišel, če se bo z določeno hitrostjo gibal v določeno smer <http://www.youtube.com/watch?v=qLziFMF4DHA&feature=related>Če gre za varianto B, potem zgornje sposobnosti niso dovolj. Rabimo še nekaj. Odpre se več možnosti: 1.) Uporabljamo tehniko, ki jo ima The boy who sees without eyes [1/5]<http://www.youtube.com/watch?v=qLziFMF4DHA&feature=related>- klocanje. Ampak tudi s tem zaznavamo le objekte, ne pa tudi linije na fotografiji. OK, tole je bil zdaj tisti del, ki je utemeljen, znan, "dovoljen". Sedaj pa še tisti "prepovedan" del... Tisto, česar ne veš, te lahko omejuje pri razumevanju realnosti... 2.) Razviti moramo tako sposobnost, kot jo imata npr delfin in netopir, ki se orientirata po prostoru, četudi ga ne vidita z očmi. Naj mi nekdo, ki ve, pojasni, ali je možno, da bi človek razvil (bolje rečeno - prebudil; o tem, kakšna je razlika med razviti in prebuditi, beri spodaj) kaj podobnega, če bi uporabil nekaj tistih odstotkov možganov, ki jih povprečen človek ne uporablja. S to sposobnostjo bi zelo elegantno in natančno zaznaval predmete, veliko bolje, kot navaden človek. Primer: ptič prileti v moje stanovanje in se na vsake par metrov zabije; v sobo prileti netopir in vijuga med omaricami, stoli, mizo,... Kljub vsemu pa ne bi razpoznaval linij 3.) Scientific investigations confirmed that at children trained on *Bronnikov method*, in the moment of work *up to 80 %* of a brain switch on! What prospects are opened for them in the future and even now?! Vir<http://www.bronnikovmethod.com/index.php> Osebno sem mnenja, da je za prenos informacij preko vidnih čutnic potrebno veliko zahtevnejši mehanizem, kot pa bi bil dejansko potreben. Če se energija nekje sproži, npr. zagori ogenj, jaz opazim določen spekter tega valovanja, ne pa vsega. Le zakaj ne bi bili možgani sposobni percepirati teh frekvenc neposredno? Jasno je, da foton, ki vzbudi vidni živec, sproži dogodek, preko katerega se v možgane pošlje nek impulz, ki ga le ti potem nekako interpretirajo. Dojenčki npr. teh sposobnosti še nimajo dobro razvitih, zato so nekateri tudi mnenja, da na to, kaj se je okoli nas odvijalo v otroštvu, kasneje pozabimo, ker so naše slike precej popačene, zato jih pošljemo v podzavest. No, gremo nazaj k fotonu in živcem. Možgani so nekako dobili informacijo. Kaj za k**** je važno, kako so do tega prišli? Na koncu je prišlo do el. impulza, in če bi bil ta impulz neposreden, meni ne bi bilo nič čudno. Problem je le v tem, da ne vem, kako to storiti. Bromnikov pa trdi, da to ve, čeprav je vprašljivo, če impulz res pride neposredno. Če laže, ga razkrinkajmo. Če ne laže, pa se mu zahvalimo. 4.) Tisti flatland od Mitra in flatland od What The Bleep Do We Know<http://www.whatthebleep.com> <http://www.whatthebleep.com>ti nakazuje opcije za druge dimenzije. Tudi sama elektrika se zelo čudno obnaša. Če je ne razumemo, pa kljub temu vidimo njene učinke. Če ne klikaš na podane linke, potem ne veš. Glede evolucijske biologije... verjetno si že slišal za to, da ima človek lahko gene, ki spijo. Torej gene, ki bi sicer lahko služili svojemu namenu, pa ne služijo. Torej v primeru, da človek že ima sposobnost direktnega vida, ni treba razviti nekih novih genov, saj potrebne gene že ima. Človek je v tem primeru biološko že adaptiran, dovolj kompleksen. Le situacijsko se še ni prilagodil, oziroma ni se še izučil uporabljati svoje danosti (če Mozzart ne bi nikoli položil roke na klavirske tipke, morda nikoli ne bi vedel, da je genij). Najdeš lahko tudi zapise o tem, da se funkcijska celica (npr. čutnica za okus) lahko povrne v embriontsko in se iz nje izoblikuje nekaj drugega. Vir iz katerega sem to pobral, je za moje pojme precej zanesljiv, ampak je že dolgo tega, ga ne najdem. Nisem zagovornik tega, pa tudi nisem nasprotnik tega. Bedarija bi bila le, da bi izhajal iz svojega znanja in ne sprejemal drugega, ker ga pač avtoriteta, na katero se sklicujem, ne sprejema. Temu se reče fundamentalizem. V grobem sem nasprotnik fundamentalizma. Kompleksne adaptacije se lahko razvijejo le tako, da prinašajo neko > evolucijsko prednost; natančneje, vsak gen, ki prispeva kak delček k njej, > mora nekoliko dvigniti inkluzivni fitnes nosilca gena, sicer gen kmalu odide > iz genoma v pozabo. Ni nujno, da odide v karanteno. Možno je, da gen preprosto "zaspi". > Kje so torej množice, ki bi uporabljale direktni vid?! Zakaj bi ga sploh > uporabljale, ko pa imamo čisto funkcionalne oči, ki so evolucijsko > gledano, precej drag aparat - če imamo direktni vid, bi namreč imeli > organizmi brez oči višji inkluzivni fitness, ker jim jih ne bi bilo treba > razviti, videli pa bi ravno tako. Sledi že drugo začudenje: ljudje še vedno > gledamo na običajen način. Ideja je, da bi pomagali slepim in slabovidnim. Bo Kononenko rekel, da evolucijska teorija nima prav in da naj raje > poslušamo njega, ali kakega drugega modreca. Evolucijska teorija sloni na določenih prepričanjih in aksiomih. Če priznam po pravici, pristnega dokaza za darvinizem še nisem videl. Mu ne kljubujem, ampak do sedaj sem še vsak "dokaz" "obrnil". Najbolj smešni so mi naprimer kvazi dokazi zgodovinarjev in antropologov o tem, iz česa smo se razvili, ki se vsake toliko let spreminjajo. Čemu se spreminjajo, če so dokazi? Dokaz je nekaj neoporečnega, nespremenljivega, sicer je to dokaz le v določenih okvirih za določen čas, ne pa dokaz o resničnosti in realnosti. > > No, dokazano je bilo, da je verjetnost, da se z mislimi ne vpliva na > > materijo manjša od ene miljardinke. > > Seveda. Saj to mora biti jasno vsakemu, da je računalnik pred njimi > produkt > človeške misli. ;) Zgoraj je Mitar prosil za vire in sem jih podal. Uko oko jih ne bo spregledalo in zgolj zamahnilo z roko. Vendar kdo pa pravi, da se meni ne sanja? Ali komu drugemu izmed kolegov na > slo-techu in drugod, ki so enakega mnenja kot jaz?! Obstaja tudi par kolegov, ki niso takega mnenja, kot ti, pa tudi pravi, da se jim sanja. K dokazom naj se spravi tisti, ki bo imel več časa. Spodbujam diplomske na to in podobne teme. Rok, well done Lep pozdrav, Boris
