Samo to so res uibr zajebali zdej brez knjige. Kaj pa lahko sploh maš še? Izpite al kašne zapiske?
Jan On 24/1/09 16:07, "Matjaz Horvat" <[email protected]> wrote: > Zakaj do srede, saj ne smeš imeti knjige. ;) > > 2009/1/24 Betalord <[email protected]> > >> Ojoj, a nova knjiga obstaja? Jao, zdej si bom moral še to kupit do srede :) >> Saj se jo dobi verjetno v kabinetu od kodeka, ne? >> >> >> Uroš Jurglič wrote: >> >>> 1. Se strinjam, trap ima 4 skocne reze (ker se novi PC doloci sele v >>> WB segmentu, pred tem pa imamo 4 segmente => torej imamo 4 skočne >>> reže) >>> >>> 2. Aha, stara knjiga :) Zanimivo, tega zaporedja v novi knjigi sploh >>> ni (je pa eno podobno konfuzno). Tukaj res ne vem zakaj XOR ne bi šel >>> v skočno režo, po mojem razumevanju bi bilo prav da bi ga dali v režo >>> (enaka logika kot pri tebi). >>> >>> 3. Tole je pa cela zmeda... v novi knjigi so razveljavitveni skoki >>> drugace definirani kot v stari, pa poleg tega tut nimamo nobenga >>> primera uporabe (tega ki si ga ti navedel). Evo ce ti citiram glavno: >>> Oznaka 'razveljavitveni' se uporablja zato, ker se ob izpolnjenem >>> pogoju z vstavljanjem mehurckov razveljavita ukaza v skocnih rezah. >>> Kadar pri zakasnjenih skokih ne moremo koristno zapolniti nobene od >>> skocnih rez, je bolje, da namesto ukaza za zakasnjeni skok in dveh >>> NOP-ov uporabimo razveljavitveni skok. >>> >>> Po novi knjigi torej razvljevitveni skok ob izpolnjenem pogoju vstavi >>> mehurcke (ukazi v skocnih rezah se razveljavijo; v zaporedju lahko >>> raz.skoku sledijo ukazi ki so izven zanke in delovanje bo pravilno). >>> Po stari knjgi pa raz.skok ob izpolnjenem pogoju izvede ukaze v rezah, >>> ob neizpolnjenem pa se skocne reze razveljavijo. Torej ravno >>> nasprotno. Go figure... anyone? >>> >>> >>> >>> >>> >>> >>> 2009/1/24 Betalord <[email protected]>: >>> >>>> Če slučajno še kdo dela ARS 1 v sredo, imam par vprašanj v zvezi s >>>> cevovodom, če kdo to že kaj bolj obvlada :) >>>> >>>> - ukaz TRAP ima 4 skočne reže... je to res ali ne? >>>> >>>> - primer v knjigi na strani 268 (7.24): Zakaj tu ne moremo dati ukaza XOR >>>> v >>>> eno od skočnih rež? Spodaj pod primerom je komentar, da zato ne, ker je >>>> del >>>> zanke... vendar bi se prav tako izvršil n-krat, tudi če je v skočni reži >>>> in >>>> ne vpliva na ostale ukaze. Gre tu za napako oz. če ne, zakaj ga ne smemo >>>> dati v skočno režo? >>>> >>>> - drugo vprašanje pa je v zvezi s primerom na naslednji strani (stran >>>> 269, >>>> primer 7.25): Zakaj tu ne moremo z ukazom ADD narediti isto, kot smo >>>> storili >>>> z ukazom XOR, torej da bi ga podvojili in labelo prestavili na SUB ukaz? >>>> S >>>> tem bi prihranili še eno urino periodo. Torej moja ideja je ta: >>>> >>>> XOR >>>> ADD >>>> L1: SUB >>>> BEQP >>>> XOR skočna reža 1 >>>> ADD skočna reža 2 >>>> >>>> >>>> >>> >>> >> >>
