Da število delovnih mest določa trg je normalno. Število delovnih mest
pa pogojuje koliko diplomantov posamezne smeri potrebuješ in koliko jih
bo brezposelnih. V teoriji bi se moral trg sam regulirat - torej
primankljaj naravoslovnih diplomantov je majhen, zato bodo ti bolj
iskani, posledično bodo njihove plače višje. Sčasoma bo zaradi tega
čedalje večje zanimanje za naravoslovne predmete.
Tako bi moralo biti po teoriji. Če gledaš okoli sebe, teorija žal ne
drži. Zakaj?
Naravoslovci naj bi ustvarjali dodano vrednost (inovativnost, iznajdbe,
napredek), družboslovci pa povečini ustvarjajo storitve (odvetnik ne
opravlja drugega kot vloge posrednika med dvema skreganima strankama,
ekonomist ne dela drugega kot da glede na odnose v družbi določa pravila
za "blagovno" menjavo ...).
Zdej pa ironija ... tisti, ki ustvarjajo napredek in so dejansko gonilna
sila gospodarstva niso tisti, ki določajo pravila igre. Pravila igre
določajo pravniki, fdvjevci ... Ljudje, ki so dejansko diplomirali iz
"kako prodajat BS". Komu bo tak kader namenil več sredstev? Sebi ali
nekim "geekom" na matematiki, fiziki, kemiji ...
Ker plače v povprečnem podjetju pač niso sorazmerne, se geeki odločijo
in odprejo podjetje. Kjer bodo sam svoj šef in bodo pošteno plačani.
Ampak ... Toliko tisoč FDV in pravnikov zaposlenih v javni upravi je
potrebno plačat. In tem ljudem, ki dejansko ustvarjajo €€€ se nabije
davke! Pa mamo DDV, davek na dobiček, dohodnino, socialne transferje
itd. In tak geek namesto, da bi zaslužil 5.000€ neto, mu država pobere
40% samo z dohodnino. Pa ekonomisti, pravniki itd. niso samo v javnem
sektorju. Ker bi geek rad malo prišparal in prišel naokol vsaj s par
centi, najame davčnega svetovalca, računovodjo, odvetnika itd. Na koncu
je lahko vesel, če dobi 1500€ na roke. Ostal njegov zaslužek si
razdelijo drugi, čeprav pri njegovem ustvarjanju niso sodelovali! Zato
geek začne razmišljat in odpre po zgledu kolegov svetovalno podjetje
(ali podjetje ki na veliko štanca kopije konkurence). Malo bolje je že,
zaposli še nekaj študentov, ponudi 1000€ na mesec in čaka kakšnega
naivnega poklicnega kolega ... pa je še malo lažje. Naprej. Kaj pa če
samega sebe odpusti in ostane povezan le kot lastnik podjetja? On pa
pristane na zavodu za zaposlovanje? Socialni dodatek vsak mesec, zraven
mu podjetje še kar teče ... 300€ sociale, nekaj storniranih računov, nič
davkov, nobenega nepotrebnega razmišljanja in kreativnosti, nobene
živčnosti ... Enostavno šlepanje na druge geeke, ki so še vedno naivni
... Super!
Ok. Tole je zelo karikirano. Normalno je, da družboslovce nujno
potrebujemo. Vendar ne v številu kakršen je sedaj!
Poleg tega poglej kako je zrihtana ekonomska fakulteta (ekonomistov je
preveč!) in kako so "zrihtane" naravoslovne fakultete. Za našo ti ni
treba pravit, ostale pa tudi niso na dosti boljšem položaju!
To da je pa procentualno večji odstotek diplomantov kot pred leti je pa
popolnoma normalna posledica razvoja. Pred 40 leti je bilo potrebno 200
delavk za tekočim trakom. Danes je dovolj eno podjetje, ki je naredilo
robota, en vzdrževalec in kontrolor. 198 delavk zgubi službo, če niso
kvalificirane.
To da za pridelavo hrane ni potrebno imeti diplome je dejstvo, ki se ga
drži večina naših kmetov. Žal so v zmoti! Če maš 1Ha zemlje in moraš
nahranit svojo družino, ni problema in diploma ni potrebna. Če imaš 1Ha
zemlje in moraš nafutrat 50 ljudi je stvar drugačna in potrebuješ
dodatno znanje kako povečat izkoristek lastnega vložka in zemlje.
Mitar wrote:
Zdravo!
Super spisano. Odlicno. To bi moralo v casopise, ne samo na Facebook.
Daj poslji Mladini ali kaj taksnega.
Samo komentar, da mogoce sprozim kaksno manjso debato. Torej nekje z
idejo, da bi potrebovali bolj sveze ideje in da jih niti ni tako tezko
najti, se zelo strinjam. Ampak z dolocenimi vsebinskimi deli pa niti ne.
Pa me zanima, ce se vam zdi v redu, da je studij podrejen potrebam trga
dela? In da se druzboslovce mece vse v isti kos? Ker meni zdi to precej
sirse vprasanje tega, da drzava zeli masovno produkcijo diplomantov in
doktorantov nasplosno in jo ne zanima kvaliteta le-teh. In bi bilo
potrebno celovito resevati ta vprasanja ne pa s precej enostranskimi
zadevami rezanja stevila diplomantov ene stroke na horuk. Torej mene
preseneca dejstvo, da imamo dandanes procentualno toliko vec studentov
kot pred 30 leti. Se vam res zdi, da so se potrebe druzbe toliko
spremenile, da je potrebno toliko vec diplomantov in doktorantov, ali da
gre le za prisilno napihovanje potreb po diplomi. Torej diploma bi svoj
cas naj predstavljala pot v akademske vode. Trenutno pa je skoraj
obvezujoca za karkoli. Pa smo tudi pred 30 leti delali zelo kompleksne
sisteme, leteli na Luno in gradili nuklearne elektrarne. Mogoce pa je le
to, da trenutni sistem sploh ne ve, kaj naj s vso to mnozico ljudi v
mestih in mora umetno ustvarjati nove in nove potrebe, nove in nove
obveznosti, ki jih moras prej izpolniti (diploma, dodatna izobrazevanja,
kapital), ampak je vse skupaj predvsem samo sebi namen. Ej, za
omogocanje osnovnih clovekovih potreb (od pridelave hrane, gradnje
stanovanj in tudi zabave) ni potrebno imeti niti diplome, da lahko to
delas. Cemu potem toliko diplomantov in doktorantov nasplosno?
Mitar
